Očeta sem videla peti
Maria Oka
Kalifornija, ZDA
Ilustriral: Allen Garns
Na misijonu v Honoluluju na Havajih v ZDA sem bila le štiri mesece in pol, ko sem imela hud napad in sem kasneje dobila diagnozo epilepsije. V naslednjih mesecih sem morala hoditi v bolnišnico, prestati številna testiranja in novo zdravilo z neprijetnimi stranskimi učinki.
Do takrat sem se tako osredotočala na misijonarsko delo, da domotožja nisem kaj dosti občutila, od trenutka, ko sem doživela napad, pa me je bolelo srce. Pogrešala sem starše in se počutila osamljeno celo, ko so me obdajali čudoviti, skrbni ljudje. Nisem si želela domov, želela pa sem občutiti mir.
Z dovoljenjem predsednika misijona sem po telefonu govorila s starši o svojih zdravilih. Oče, ki so se mu ravno izpolnile življenjske sanje, da bi se pridružil Tabernakeljskemu zboru na Tempeljskem trgu, mi je zatrdil, da bo z vsem srcem zame pel na generalni konferenci, ki se je začela naslednji dan.
Naslednje jutro sem goreče molila za mir, ki sem ga tako obupno potrebovala. Prej sem med generalno konferenco že prejela odgovore na konkretna vprašanja in zaupala sem, da bom spet lahko vodena. Ko se je konferenca začela, je zbor zapel hvalnico »Dearest Children, God Is Near You« (Ljubi otroci, Bog je blizu vas, Hymns, št. 96). Že prvo minuto sem na televizijskem zaslonu zagledala očeta. Kamera se je kar nekaj časa ustavila na njegovem obrazu.
V oči so mi stopile solze, ko me je zajel globok občutek miru. Vedela sem, da me Bog ljubi. Točno je vedel, kaj tisti dan potrebujem – preprosto gotovost, da je blizu mene in da ve, kako sem. Občutila sem Božjo ljubezen in v širšem smislu ljubezen svoje družine, družabnic in predsednika misijona. Namesto da bi se počutila obremenjeno, sem zdaj videla priložnost za zbližanje z Gospodom.
Moji zdravstveni izzivi niso izginili. Naposled sem morala prej končati misijon, toda vedela sem, da mi Bog stoji ob strani in da me ljubi. Ta gotovost me je spremljala še v veliko srčnih bolečinah in mi je dajala upanje v najtemnejših urah. Drugi lahko rečejo, da je bilo naključje, jaz pa vem, da je to, da sem očeta videla peti o Božji ljubezni, majhen čudež v moji stiski.