Skrbno služenje preko cerkvenih dejavnosti

Zima je bila pred vrati in David Dickson ni vedel, kako naj poskrbi, da bo družina na toplem.

Z ženo in hčerama se je ravno preselil v Fredonijo, podeželsko mesto v Arizoni v Združenih državah, visoko puščavnato pokrajino, obdano z veličastnimi rdečimi pečinami, grmičjem in zimzelenimi rastlinami.

Glavni vir toplote v hiši, ki so jo najeli Dicksonovi, je bila peč na drva. David je kmalu spoznal, da je nabiranje drv za kurjavo nujno potrebna veščina, ker je pozimi v Fredoniji veliko snega in ledu.

»Nisem imel nobenih drv ali motorne žage, niti nisem vedel, kako se jo uporablja!« je rekel David. »Nisem vedel, kaj naj storim.«

Nekateri oddelčni člani so ga vprašali, ali ima njegova družina dovolj drv za zimo. »Ni trajalo dolgo, da so ugotovili, da jih nimam,« je rekel David. »Zbor starešin se je kmalu ponudil, da mi pomaga nabrati drva. Nadvse hvaležen sem ponudbo sprejel.«

David je kmalu ugotovil, da je to nabiranje drv značilno za številne dobro načrtovane, dobro organizirane in dobro obiskane oddelčne dejavnosti. Nekega sobotnega jutra so se David, zbor starešin in drugi oddelčni člani v karavani tovornjakov in priklopnikov odpravili v gore.

»V enem samem popoldnevu so člani z orodjem in znanjem mojo družino oskrbeli s skladovnico drv, ki smo jo pretežno imeli za dve zimi,« je rekel David. »Še pomembneje je, da so me naučili vsega, kar sem moral vedeti o tem, kako naj sam poskrbim za drva. Ko sem odšel iz Fredonije, sem vedel, kako uporabljati motorno žago, in pomagal sem pri več dejavnostih spravila lesa, kot jih lahko preštejem.«

Takšne oddelčne dejavnosti ne razvijajo le pozitivnih odnosov med člani Cerkve, ampak razvijajo tudi pozitivne odnose z vsemi v skupnosti.

»Spomnim se ženske, ki ni bila članica Cerkve, novinke v področju,« pravi David. »Da bi se ogrela, je za kurjenje uporabljala lesni opaž svojega doma. Ko smo izvedeli za njeno stisko, smo poskrbeli, da je vso zimo imela dovolj drv. Bila je tako hvaležna, da je komaj lahko govorila.«

V Fredoniji so zaradi prizadevnega skrbnega služenja zimo vsi preživeli varni in na toplem.

Ko je Meg Yost služila misijon v Romuniji, je z družabnico redno obiskovala družino, ki že dolgo ni hodila v cerkev. »Stanicovi so bili med prvimi člani Cerkve v Romuniji,« pravi Meg, »in imeli sva jih radi«.

Ko je napočil čas za načrtovanje in organiziranje dejavnosti veje, so se voditelji odločili, da bodo priredili »večer pionirjev«. Večer so želeli nameniti v čast pogumnih pionirjev, ki so šli čez Združene države, da so prišli v dolino Slanega jezera. Ob tej priložnosti so želeli počastiti tudi pionirje Cerkve v Romuniji.

»Pomislili sva, da bo to za nekatere člane odlična možnost, da pričujejo o svojih spreobrnitvah in kako doživljajo rast Cerkve v Romuniji,« je rekla Meg. »Takoj sva pomislili, da bi morala biti v to vključena družina Stanica. Povabili sva jih k sodelovanju in bili so navdušeni!«

Na večer dejavnosti Stanicovi še vedno niso prispeli, ko je bil čas za začetek.

»Zaskrbelo naju je, da jih ne bo,« se spominja Meg. »Toda še pravi čas so stopili skozi vrata. Stanicovi so čudovito pričevali o evangeliju in Cerkvi. Družili so se tudi s člani, ki jih že dolgo niso videli.«

Člani veje so jih sprejeli odprtih rok. Naslednjo nedeljo je bila Meg prijetno presenečena, ko je sestro Stanico videla v cerkvi.

»Ko sem čez nekaj mesecev obiskala vejo, je še vedno prihajala!« pravi Meg. »Mislim, da ji je priložnost, da je pričevala, in da se je počutila, da so jo v veji vključili in jo potrebovali, zares pomagala.«

• Načrtujte dejavnosti, s katerimi boste poskrbeli za potrebe: Z dejavnostmi lahko dobro poskrbite za številne različne potrebe. Načrtujte jih lahko tako, da boste poskrbeli za konkretne potrebe posameznikov ali skupin. Z njimi naj bi poskrbeli tudi za potrebe sodelujočih, bodisi da se med seboj bolje spoznajo, izvedo več o evangeliju ali občutijo Duha.

• Povabite vse: Pri načrtovanju se še posebej potrudite, da boste povabili tiste, ki bi jim sodelovanje koristilo. Ne pozabite na nove člane, manj dejavne člane, mlade, samske odrasle, invalide in ljudi drugih veroizpovedi. Povabite jih in upoštevajte, kaj je zanje najbolje, ter povejte, kako zelo si želite, da pridejo.

• Spodbujajte sodelovanje: Tisti, ki jih boste povabili, bodo od dejavnosti odnesli veliko več, če bodo imeli priložnost za sodelovanje. Sodelovanje lahko spodbudite tudi tako, da posamezniki na dejavnosti uporabijo svoje darove, veščine in talente.

• Pozdravite vsakogar: Če se dejavnosti udeležijo vaši prijatelji, naredite vse, kar je v vaši moči, da se bodo čutili dobrodošle. Tudi če vidite ljudi, ki jih ne poznate, bodite prav tako prijazni in jih pozdravite!