2021
Ekōnono kōn Nan̄inmej ilo Kōļmenļo̧kjeņ
Oktoba 2021


Ekōnono kōn Nan̄inmej ilo Kōļmenļo̧kjeņ

Kōtļo̧k bwe in kwaļo̧k jet ekkatak ko ikar kōm̧m̧ani ilo an baam̧le eo aō dibuk māllijon̄ ko.

Men̄e baam̧le eo am ekar m̧ōņōņō ilo kōjeraam̧m̧an ko reļļāp ilo amim lemōņōņō im etetal ilo iaļ in bujen eo, kōm kar barāinwōt jelm̧aik toļ ko rekanooj utiej. Ikōņaan kwaļo̧k jejjo en̄jake ko aō make kōn nan̄inmej ilo kōļmenļo̧kijeņ. Men kein rekoba nan̄inmej in būrom̧ōj, ekworkwor eļap, bipolar disorder, ADHD—im jet iien kakkobaba in aoleper. Ij kwaļo̧k en̄jake kein raorōk kōn mālim an ro rej ekkeijel wōt ie.

Ilo jerbal in kwaļo̧k ko aō, em̧ōj aō ioon bukwi armej im baam̧le ko ewōr ejja en̄jake kein wōt ippāer. Jet iien ij ļōmņak eļan̄n̄e jorrāān in nan̄inmej eo ej kalbubuuk āneo, āinwōt an kwaļo̧k ilo jeje ko rekwojarjar emaron̄ bar koba nan̄inmej ilo kōlmenļo̧kijeņ.1 Ej waļo̧k ilo aolepen laļ in, jepooļ aolep laļ im m̧anit, im ejelōt aolep— ro reddik, rūtto, m̧weie, im jeram̧ōl. Ro uwaan Kabun̄ in rejjab jenolo̧k ilo wāween in.

Ilo ejja in wōt, katak ko ad rej katakin kōj n̄an kate kōj n̄an erom̧ āinwōt Jisōs Kraist im wāppen ilo E. Ajri ro nejid rej al, “I’m trying to be like Jesus.”2 Jelukkuun kōņaan bwe jen wāppen āinwōt an Jemedwōj Ilan̄ im Jisōs wāppen.3 Kōnke nan̄inmej ilo kōļmenļo̧kijeņ emaron̄ itok im pukoj meļeļe eo ad ewāppen, ekkā ad likūti āinwōt juon mo. Jān wōt menin, eļap an ļap jajeļo̧k ijeņ, eļap en̄taan ilo ejjeļo̧k ainikien, im eļap ejjeļo̧k kōjatdikdik. Elōn̄ im lōn, ro rej en̄jake ban im m̧ōjņo̧ kōnke rejjab tōpar jon̄ak ko meļeļe kaki, rej bōd im ļōmņak ilo aer tōmak ke ejjeļo̧k jikier ilo Kabun̄ in.

N̄an tariņaeik ļōmņak in m̧ōņ rōt in, aorōk n̄an keememej bwe “Rilo̧mo̧o̧r eo ej iakwe kajjojo ajri ro nejin Jemān. E ewāppen ilo an meļeļe kōn metak im en̄taan eo me elōn̄ im lōn̄ rej iooni ilo aer mour ippān idajon̄jon̄ ko rellōn̄ ilo nan̄inmej in kōmālij. Ekar e ekar en̄taan ‘kōn metak ko im kaen̄tanaan ko im kapo ko otemjeļo̧k [bōk]; … Ioon metak ko im nan̄inmej ko an armej ro An’ (Alma 7:11; eoon eo eaorōk kar kobaiktok; barāinwōt lale Hibru 4:15–16; 2 Nipai 9:21). Kōnke Ekar meļeļe kōn metak otemjej, E ejeļā ewi wāween n̄an ‘kōmour ro rerub būruweer’ (Luk 4:18; barāinwōt lale Aiseia 49:13–16).”4 Idajon̄jon̄ ko ekka aer kalikkar aikuj eo n̄an kein jerbal ko jet im jipan̄ eo im rejjab menin kam̧ōjņo̧ik m̧wil.

Kōtļo̧k bwe in kwaļo̧k jet ekkatak ko ikar kōm̧m̧ani ilo an baam̧le eo aō dibuk māllijon̄ ko.

Moktata, elōn̄ armej renaaj būrom̧ōj im jan̄ ipped; reban ekajet e kōj. Kōn jidimkij in mijak ko reļļap, anxiety, im depression, ļaddik eo nejim ekar ro̧o̧ltok jān mijen eo an ālikin wōt emān wiik ko. Āinwōt ro jinen im jemen, kōm ekar lo bwe ekar pen am kar jerbale inepata im būrom̧ōj kōnke kōm kar jar eļap bwe en tōprak jerbal eo an. Āinwōt aolep jinen im jemān ajri ro, jekōņaan bwe ajri ro nejid ren jeraam̧m̧an im m̧ōņōnō. Mijen ekar juon kōttōpar aarōk n̄an ļaddik eo nejūmim. Kōm kar barāinwōt ļōmņak kōn ta eo armej ro jet ren kar ļōmņak.

Ilo am jaje, jepļaaktok eo an ļaddik eo nejūmim ekar ļapļo̧k wōt an nana im jelete e. Jeļā bwe ekar iakwe Irooj im ekar kōņaan jerbal n̄ane, im kiiō ejjab maron̄ kōn un ko epen an meļeļe kaki. Ejjab to ekar pād ilo juon tōre eo me ejjeļo̧k an kōjatdikdik, kanooj in obrak kōn ajļo̧k. Ekar jako an en̄jake an aorōk ak ekar mej ānbwinin ilo jetōb. Ekar jino obrak kōn ļōmņak ko kōn mej.

Ilo tōre eo ej pād ilo jebwabwe, ļaddik eo nejūmim ekar tōmak bwe m̧akūtkūt eo āliktata epād n̄an an kōm̧m̧ane ej bōk mour eo an make. Ekar bōk Jetōb Kwojarjar im būjin enjeļ ro ilo tu rājet ko jim̧ōr in rōn̄ōl eo n̄an kōjparok e.

Ilo tōre eo ej tariṇae kōn mour eo an im ilo iien in eļap an pen, baam̧le eo am, ritōl ro ilo ward, membōr ro, im ro m̧ōttad rekar kōm̧mane ijo koņaer n̄an jipan̄ im jerbal in karejar n̄an kōm.

Ijjan̄in kar en̄jake jon̄an ļap in an lutōk tok in iakwe. Ijjan̄in kar en̄jake kōn eļap kajoor im ilo juon jekjek eo ejenolo̧k n̄an n̄a kōn lukkuun meļeļein n̄an kaenōm̧m̧an ro rej aikuj ainōm̧m̧an. Baam̧le eo am enaaj kam̧m̧oolol kōn iakwe in eļap.

Ijjab maron̄ kōmeļeļeik menin kabwilōn̄lōn̄ ko reļļap me rekar itok ilo iien kein. Kam̧m̧oolol bwe, ļaddik eo nejim emour, ak ekar bōk juon iien eo aitok im kar bok eļap medical, therapy, im jipan̄ ilo jetōb n̄an E n̄an ājmour im n̄an jeļā bwe aorōk im eļap aikuji.

Ij kile bwe ejjab aolep jekjek rōt in rej jem̧ļo̧k āinwōt eo amim. Ij būrom̧ōj ippān aolep ro em̧ōj an jako ro rej iakwe er ilo juōn iien ekadu im rej kiiō en̄jake liājļōļ im barāinwōt wōr aer kajjitōk ko rejjan̄in uwaak.

Men eo juon ikar ekkatak ej bwe emaron̄ pen n̄an jinen im jemān ajri ro n̄an kile im jeļā m̧ōjņo̧ ko an ajri ro nejier, ak jemaron̄ katakin kōj make. Ekōjkan ad jeļā oktak eo ikōtaan men ko reppen rej ekkeijel ippān wāween eo ejim̧we ilo aer eddōkļo̧k im kakkōlkōl ko in nanin̄mej? Āinwōt jinen im jemān ajri ro, ewōr ippād eddo eo ekwojarjar n̄an jipan̄ ajri ro nejid tōļan̄e māllijon̄ ko ilo mour in; bōtaab, jet wōt iaad retijem̧ļo̧k kōn nan̄inmej in kōmālij. Kōj mekarta jej aikuj lale ajri ro nejid ilo ad jipan̄ er ekkatak n̄an kajoor ilo kijejeto ko aer rem̧ool ilo aer kajjeon̄ tōpar men ko kōtmeni rejim̧we. Kajjojo iaad ejeļā jān m̧ōjņo̧ ko ad make bwe eddōkļo̧k ilo jetōb ej juon men eo ej wōnm̧aanļo̧k wōt.

Jej kiiō meļeļe bwe “ejjļo̧k wuno en ebidodo n̄an kōkm̧anman n̄an bōklōkot en̄jake im nan̄inmej in kōlmenļo̧kijeņ. Jenaaj ioon m̧ōk im inepata im men ko reppen kōnke jej mour ilo juon laļ ewabanban im juon ānbwin ewabōnbōn. Kōn menin, ewōr men ko remaron̄ tōl ļo̧k n̄an nan̄inmej ilo kōlmenļo̧kijen. Jekdoon wāween ājmour eo ad ilo kōlmenļo̧kijeņ im ilo en̄jake, ļōmņak kōn eddōkļo̧k ājmourļo̧k jān inepata kōn m̧ōjņo̧ ko ad.”5

N̄an n̄a im kōrā eo pāleeō, juon men me aolep iien ej jipan̄ kōm ej ilo am pād epaakeļo̧k Irooj jon̄an wōt am maron̄. Ilo meļeļe kake, jej kiiō lo wāween an Irooj kijenmej ilo An katakin kōj ilo ien ko rapan̄. Meram eo An ekar tōl kōm juon bun̄tōn ļo̧k juon ilo awa ko remaroktata. Irooj ekar jipan̄ kōm lo bwe aorōk in jetōb ko kajjojo eļapļo̧k an aorōk ilo karōk eo n̄an mour indeeo jān jabdewōt jerbal ak tōprak ko ilo mour in.

Bar juon alen, katakin kōj make kōn nan̄inmej ilo kōlmenļo̧kijeņ ej kōpooj kōj n̄an jipan̄ kōj make im ro jet ro remaron̄ en̄taan kake. Kōm̧m̧ao eo ad ippān doon rem̧ool im ejjeļo̧k nokjak ie renaaj jipan̄ bwe en ļap ad leļo̧k ad im ļōmņak n̄an unin kōnono in eļap an aōrōk. Āliktata, meļeļe ko rej tōl n̄an bōk im̧we im revelesōn. Apan̄ kein emakijkij ad jab loi remaron̄ jelōt jabdewōt armej, im n̄e jej iooni, rej waļo̧k āinwōt jet men ko reļļap n̄an anjo̧ jāni.

Juon iaan men ko m̧oktata jej aikuji n̄an ekkatak ej bwe jejjab make iaad. Ij karuwaineneik eok n̄an ekkatak kōn unin kōnono in kōn nan̄inmej in kōļmenļo̧kjeņ ilo Life Help jekjen eo ilo Gospel Library app eo. Ekkatak enaaj tōl n̄an meļeļe eļapļo̧k, kile eļapļo̧k, tiriam̧o eļapļo̧k, im iakwe eļapļo̧k. Emaron̄ kadikļo̧k jorrāān ilo an jipan̄ kōj eddōkļo̧k im jeļā kōm̧adm̧ōde men ko jej kōtmeni n̄an ājmour im iaiieo ko rājmour.

Men eo āliktata ikar ekkatak; jej aikuj iien otemjej laleļo̧k doon. Jej aikuj iakwe doon im dik ad ekajet—eļaptata n̄e kōtmene ko ad rejjab m̧ōkaj aer waļo̧k. Jej aikuj jipan̄ ajri ro im jodikdik ro en̄jake iakwe an Jisōs Kraist ilo mour ko aer, men̄e ej pen n̄an aer en̄jake iakwe n̄an er make. Elder Orson F. Whitney, eo ekar jerbal āinwōt juon ro uwaan Doulul eo an Jon̄oulruo Rijilōk ro, ekar kapilōk jinen im jemān ajri ro kōn wāween jipan̄ ajri ro epen n̄an er: “Jar kōn … ajri ro nejum; dāpij wōt er kōn tōmak eo am̧.”6

Elōn̄ im lōn̄ iien ikar kōlmenļo̧kijeņ kōn ta meļeļein n̄an dābiji er wōt ilo tōmak. Ij tōmak ekoba jerbal dikdik in iakwe, ettā, jouj, im kautiej. Ej meļeļein kōtļo̧k n̄an aer eddōkļo̧k ilo jon̄an m̧ōkaj eo aer make im kwaļo̧k ami naan in kam̧ool n̄an jipan̄ er en̄jaake iakwe eo an Rilo̧mo̧o̧r. Emenin aikuj n̄an ad ļōmņak eļapļo̧k kōn er im dikļo̧k kōn kōj make ak ro jet. Menin ej meļeļein kadikļo̧k kenono, im kōļapļo̧k ron̄jakw, en ļapļo̧k. Jej aikuj iakwe er, kōkajoor er, im kōmakijkij ad nebar er ilo kijejeto ko aer n̄an tōprak im tiljek n̄an Anij. Im āliktata, jej aikuj kōm̧man aolep men ilo kajoor eo ad n̄an pād epaakeļo̧k er—āinwōt ad pād epaakeļo̧k Anij.

N̄an aolep ro nan̄inmej in nan̄inmej ilo kōļmenļo̧kijeņ ejelōt er, dāpdāp wōt n̄an bujen ko am̧, men̄e eļan̄n̄e komaron̄ jab en̄jake iakwe eo An Anij ilo tōrein. Kōm̧mane jabdewōt men eo komaron̄ e innem “jutak pen … n̄an lo lo̧mo̧o̧r an Anij, im n̄an an kwaļo̧k Pein”7

Ij kam̧ool bwe Jisōs Kraist ej ad Rilo̧mo̧o̧r. Ejeļā wōn kōj. Ej iakwe kōj im E enaaj kōttar kōj. Ilo iien māllijon̄ ko an baam̧le eo am, ikar ekkatak im jeļā lukkuun jon̄an An epaak. Kallim̧ur ko An rej m̧ool:

Jab mijak, Ij pād ippāmi. Inaaj bād wōt ilo aō jipan̄ kom,

Bwe lo N̄a ami Anij im Inaaj jipan̄ kom.

Inaaj kakajoor kom̧, jipan̄ kom, in inaaj kajutak kom, …

Inaaj kōkajoorļo̧k im kajutak kom̧.

Jeļā eo jon̄an pen in pedped eo ad, jen kwalo̧k ilo ad lan̄lōn̄:

Jetōb eo ilo Jisōs ekar bar jerkak

Ij jāmin, ijāmin, kabun̄ n̄an rikapo eo;

Jetōb in, men̄e kena enaaj aikuj wūdiddid, …

Ij jāmin, jaab, Ij jāmin jaab eļļo̧k!8

Ilo etan Jisōs Kraist, Amen.

Kakeememej ko

  1. Katak im Bujen Ko 45:31.

  2. “I’m Trying to Be like Jesus,” Children’s Songbook, 78–79.

  3. Lale 3 Nipai 12:48.

  4. Like a Broken Vessel,” Mental Health: General Principles, ChurchofJesusChrist.org.

  5. Sheldon Martin, “Strive to Be—a Pattern for Growth and Mental and Emotional Wellness,” Liahona, Aug. 2021, 14.

  6. Orson F. Whitney, in Conference Report, Apr. 1929, 110.

  7. Katak im Bujen Ko 123:17.

  8. “BedBed Eo E Bin,” Hymns, no. 5.