Poklici v misijonu
6. poglavje: Razvijajte Kristusove lastnosti


»6. poglavje: Razvijajte Kristusove lastnosti«, Pridigajte moj evangelij: vodič za oznanjanje evangelija Jezusa Kristusa (2023)

»6. poglavje«, Pridigajte moj evangelij

Slika
Harry Anderson: Poklical je ribiča (Kristus je poklical Petra in Andreja)

6. poglavje

Razvijajte Kristusove lastnosti

V premislek

  • Kako bom z razvijanjem Kristusovih lastnosti lažje izpolnil namen tega, da sem misijonar?

  • Kako Kristusove lastnosti lahko razvijem in prejmem?

  • Na katero lastnost oziroma lastnosti naj se osredotočim zdaj?

Uvod

Jezus je na začetku svojega zemeljskega delovanja hodil po obali Galilejskega morja in poklical dva ribiča, Petra in Andreja. »Hodíta za menoj,« je rekel »in naredil vaju bom za ribiča ljudi.« (Matej 4:19, gl. tudi Marko 1:17)

Gospod je poklical tudi vas, da opravljate njegovo delo, kliče pa vas tudi, da hodite za njim. »Kakšne vrste ljudje morate torej biti?« je vprašal. »Resnično vam pravim, prav kakršen sem sam.« (3 Nefi 27:27)

Nekatera poglavja v priročniku Pridigajte moj evangelij se osredotočajo na to, kaj morate delati kot misijonarji, denimo kako naj preučujete, poučujete in določate cilje. Poleg tega, kaj delate, je prav tako pomembno, kdo ste in kdo postajate. To poglavje se osredotoča na to.

Sveti spisi opisujejo bistvene Kristusove lastnosti, ki naj bi jih razvijali kot misijonarji in vse življenje. Kristusova lastnost je dobra lastnost oziroma značilnost Odrešenikove narave in značaja. To poglavje opisuje nekaj teh lastnosti. Preučite jih in odlomke iz svetih spisov, ki se navezujejo nanje. Med preučevanjem drugih odlomkov iz svetih spisov bodite pozorni na druge Kristusove lastnosti.

Individualno preučevanje

Preučite 4. poglavje Nauka in zavez. Katere lastnosti Gospod navede kot pomembne za misijonarje? Kako vam razvijanje teh lastnosti pomaga, da uresničite svoj misijonarski namen?

»Iščite tega Jezusa«

Prerok Moroni nas je rotil: »In sedaj, priporočil bi vam, da iščete tega Jezusa, o katerem so preroki in apostoli zapisovali.« (Eter 12:41) Eden od pomembnih načinov, kako iščemo Jezusa, je, da si marljivo prizadevamo, da bi ga spoznali in mu postali podobni. Misijon je idealen čas, da se osredotočite na to.

Ko si boste prizadevali, da bi bili bolj podobni Kristusu, boste bolje izpolnili namen tega, da ste misijonar. Ko bodo njegove lastnosti postajale del vašega značaja, boste doživljali radost in mir ter duhovno rasli. Postavili boste tudi temelje, da boste še naprej vse življenje hodili za njim.

Božji darovi

Kristusove lastnosti so Božji darovi. Kakor vse, kar je dobro, tudi ti darovi pridejo preko »milostljivost[i] Boga Očeta in tudi Gospoda Jezusa Kristusa in Svetega Duha« (Eter 12:41).

Ko si prizadevate razvijati Kristusove lastnosti, se osredotočajte nanj (gl. Nauk in zaveze 6:36). Te lastnosti niso točke na seznamu. To niso tehnike, ki jih razvijete v programu osebnega napredka. Ne pridobi se jih le z osebno odločenostjo. Temveč jih lahko prejmete, če si prizadevate, da bi bili bolj predani učenci Jezusa Kristusa.

Molite, da vas bo Bog blagoslovil s temi lastnostmi. Ponižno priznajte svoje šibkosti in to, da v življenju potrebujete njegovo moč. Potem bo vaše »šibkosti spremenil v [vašo] moč« (Eter 12:27).

Postopen proces

Ko postajamo bolj podobni Odrešeniku, je to postopen, doživljenjski proces. Z željo, da bi ugajali Bogu, izboljšujte po eno odločitev naenkrat.

Bodite potrpežljivi s sabo. Bog ve, da je za spremembo in rast potreben čas. Zadovoljen je z vašimi iskrenimi željami in vas bo blagoslovil za vsako vaše prizadevanje.

Ko si prizadevate, da bi postali bolj podobni Kristusu, se bodo vaše želje, misli in dejanja spremenila. Preko odkupne daritve Jezusa Kristusa in moči Svetega Duha se bo prečistila sama vaša narava (gl. Mozija 3:19).

Slika
Parley P. Pratt

Sveti Duh naše sposobnosti razvije in poveča. »Navdihuje krepostnost, prijaznost, dobroto, blagost, nežnost in dobrotljivost. /…/ Skratka, je in je bil mozeg v kosteh, radost za srce, luč v očeh, glasba za ušesa in življenje za celotno bitje.« (Parley P. Pratt, Key to the Science of Theology [1855], 98–99)

Preučevanje svetih spisov

Kaj nas naslednji odlomki iz svetih spisov učijo o tem, naj posnemamo vzor Jezusa Kristusa?

Kaj iz naslednjih odlomkov v svetih spisih izveste o razvijanju Kristusovih lastnosti?

Slika
Simon Dewey: Vstani in hodi

Vera v Jezusa Kristusa

Da vas bo vera pripeljala do odrešitve, jo morate osredotočiti na Jezusa Kristusa (gl. Apostolska dela 4:10–12, Mozija 3:17, Moroni 7:24–26). Če verujete v Kristusa, vanj zaupate kot v edinorojenega Božjega Sina. Prepričani ste lahko, da vam bodo, če se boste pokesali, grehi odpuščeni zaradi njegove odkupne daritve in vas bo Sveti Duh posvetil (gl. 3 Nefi 27:16, 20).

Vera ni to, da imamo popolno védenje. Temveč vam Duh daje gotovost glede tega, česar ne vidite, a je resnično. (Gl. Alma 32:21.)

Vero izražate z dejanji. Slednja vključujejo to, da upoštevamo Odrešenikove nauke in vzor. Vključujejo služenje drugim in to da jim pomagamo, da se odločijo slediti Kristusu. Vero izražate tudi z marljivostjo, kesanjem in ljubeznijo.

Vera je načelo moči. Če boste udejanjali vero v Jezusa Kristusa, boste blagoslovljeni z njegovo močjo, primerno vašim okoliščinam. Po Gospodovi volji boste lahko doživeli čudeže. (Gl. Jakob 4:4–7, Moroni 7:33, 10:7.)

Vera v Jezusa Kristusa se vam bo krepila, če boste bolj spoznali njega in njegove nauke. Okrepila se vam bo, ko boste preučevali svete spise, iskreno molili in bili poslušni zapovedim. Dvom in greh vero spodkopavata.

Slika
starešina Neil L. Andersen

»Vera ni le občutek; je odločitev. Vero razvijamo in krepimo z molitvijo, preučevanjem, poslušnostjo in zavezami. Naše prepričanje o Odrešeniku in njegovem delu v poslednjih dneh postane velika leča, skozi katero lahko presojamo o vsem drugem. Ko se potem znajdemo pred odločilno življenjsko preizkušnjo, /…/ imamo moč, da krenemo v pravo smer.« (Neil L. Andersen, »Vse to je res, kajne? Kaj je potem sploh še pomembno?« Liahona, apr. 2007)

Preučevanje svetih spisov

Kaj je vera?

Kako pridobite vero in kaj z vero lahko delate?

Katere blagoslove prinaša vera?

Slika
Joseph Brickey: Upanje o vstajenju

Upanje

Upanje niso preprosto pobožne želje. To je namreč stalno zaupanje, osnovano na veri v Kristusa, da bo Bog izpolnil, kar vam je obljubil (gl. Moroni 7:42). To je pričakovanje, da se bodo preko Kristusa zgodile dobre stvari (Hebrejcem 9:11).

Vaš najvišji vir upanja je Jezus Kristus. Prerok Moroni je vprašal: »In kaj je to, na kar boste upali?« Nato je odgovoril: »[Z]aradi Kristusove odkupne daritve in moči njegovega vstajenja [boste] imeli upanje, da boste vstali v večno življenje in to zaradi svoje vere vanj, glede na obljubo.« (Moroni 7:41, gl. 40.–43. v.)

Če se v svojem upanju osredotočate na Kristusa, imate zagotovilo, da se bo vse izšlo v vaše dobro (gl. Nauk in zaveze 90:24). To zagotovilo vam pomaga, da vztrajate v veri, ko se soočate s preizkušnjami. Lahko vam pomaga tudi rasti v preizkušnjah ter pridobiti duhovno odpornost in moč. Upanje v Kristusu vaši duši daje sidro (gl. Eter 12:4).

Upanje vam vzbuja zaupanje, da bo Bog vaša marljiva, pravična prizadevanja poveličal (gl. Nauk in zaveze 123:17).

Upanje si lahko okrepimo s kesanjem. Očiščenje in odpuščanje preko odkupnega žrtvovanja Jezusa Kristusa poraja in oživlja upanje (gl. Alma 22:16).

Nefi je rotil: »Zatorej si morate še naprej prizadevati s stanovitnostjo v Kristusu, s popolnoma svetlim upanjem in z ljubeznijo do Boga in do vseh ljudi.« (2 Nefi 31:20) Če boste živeli po evangeliju, boste lahko vse bolj »polni upanja« (Rimljanom 15:13).

Slika
Predsednik Dieter F. Uchtdorf

»V hudih časih se lahko trdno oprimemo upanja, da se bodo stvari obrnile v naše dobro, če bomo upoštevali nasvete Božjih prerokov. Tovrstno upanje v Boga, njegovo dobroto in njegovo moč nam daje novo upanje v težkih izzivih in daje moč tistim, ki se počutijo ogrožene zaradi visokih sten strahu, dvoma in obupa.« (Dieter F. Uchtdorf, »Moč neskončnega upanja«, generalna konferenca, okt. 2008)

Preučevanje svetih spisov

Kaj je upanje in na kaj upamo?

Slika
Minerva Teichert: Kristus z otroki

Dobrotljivost in ljubezen

Nekoč je nekdo Jezusa vprašal: »[K]atera je največja zapoved v postavi?« Jezus je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« (Matej 22:36–39)

Dobrotljivost je »čista Kristusova ljubezen« (Moroni 7:47). Vključuje to, da Bog svoje otroke neskončno ljubi.

Prerok Mormon je učil: »Molite k Očetu z vso srčno vnemo, da vas bo lahko navdala ta ljubezen.« (Moroni 7:48) Ko boste molili, da bi vam dobrotljivost navdala srce, boste okusili Božjo ljubezen. Bolj boste imeli radi ljudi in boste iskreno skrbeli z njihovo večno srečo. Videli jih boste kot Božje otroke s potencialom, da postanejo kakor on, in boste delali za njihovo dobro.

Ko boste molili za dar dobrotljivosti, boste manj nagnjeni k temu, da bi premlevali negativna čustva, kot sta jeza ali zavist. Vsem manj boste druge obsojali ali kritizirali. Bolj si boste želeli, da bi skušali razumeti njih in njihov vidik. Z njimi boste bolj potrpežljivi in jim boste skušali pomagati, ko bodo imeli težave ali bodo obupavali. (Gl. Moroni 7:45.)

Dobrotljivost tako kot vera vodi k dejanjem. Krepite jo, ko služite drugim in se razdajate.

Dobrotljivost preobraža. Nebeški Oče jo daje »vsem pravim privržencem njegovega Sina, Jezusa Kristusa; /…/ da bomo, ko se bo prikazal, kakor je on; /…/ da bomo lahko očiščeni, prav kakor je čist on« (Moroni 7:48).

Preučevanje svetih spisov

Kaj je dobrotljivost?

Kako je Jezus Kristus izkazoval dobrotljivost?

Kaj v naslednjih odlomkih iz svetih spisov lahko izveste o dobrotljivosti?

Slika
Minerva Teichert: Estera (kraljica Estera)

Krepost

»Verjamemo, da moramo biti /…/ krepostni,« navajajo Členi vere (1:13). Vsaka krepost v sebi nosi mišljenjski in vedenjski vzorec, zasnovan na visokih moralnih merilih. Gre za zvestobo Bogu in drugim. Bistveni del kreposti je, da si prizadevamo, da bi bili duhovno in telesno čisti in prečiščeni.

Krepost izvira iz naših misli in želja. »[N]aj ti krepost neprestano krasi misli,« je rekel Gospod (Nauk in zaveze 121:45). Osredotočite se na pravične, spodbudne misli. Nevredne misli dajte iz glave, namesto da se jim vdajate.

Vaš um je kakor oder v gledališču. Če dopuščate, da nevredne misli ostajajo na odru vašega uma, je verjetneje, da boste grešili. Če misli dejavno napolnite z zdravimi stvarmi, imate več možnosti, da boste sprejeli, kar je krepostno, in se ogibali temu, kar je zlo. Bodite modri glede tega, čemu dovolite stopiti na oder vašega uma in tam ostati.

Ko si prizadevate živeti krepostno, se vam »bo samozaupanje v Božji navzočnosti okrepilo; in /…/ Sveti Duh bo [vaš] stalni spremljevalec« (Nauk in zaveze 121:45–46).

Preučevanje svetih spisov

Kaj pomeni biti kreposten?

Načelnost

Načelnost izhaja iz prve velike zapovedi, naj ljubimo Boga (gl. Matej 22:37). Ker ljubite Boga, ste mu vselej zvesti. Kakor Helamanovi sinovi pred njim »hodite pokončno« (Alma 53:21).

Če ste načelni, razumete, da obstaja to, kar je prav in kar je narobe, in da obstaja absolutna resnica – Božja resnica. Svobodno voljo uporabljate, zato da se odločate v sladu z Božjo resnico in da se takrat, kadar se ne, nemudoma pokesate. O čem se odločite razmišljati – in kaj delate, ko mislite, da vas nihče ne gleda – je velik kazalec vaše načelnosti.

Slika
Clark Kelley Price: Daniel v levnjaku

Načelnost pomeni, da ne spuščate svojih meril ali prilagajate obnašanja, da bi naredili vtis na druge ali da bi vas drugi sprejeli. Delate, kar je prav, celo ko se vam posmehujejo, ker bi bili radi zvesti Bogu (gl. 1 Nefi 8:24–28). Častno živite v vseh okoliščinah, tudi kako se predstavljate na spletu.

Če ste načelni, spoštujete zaveze z Bogom in tudi pravične obveznosti do drugih.

Načelnost vključuje poštenost do Boga, sebe, voditeljev in drugih. Ne lažete, kradete, goljufate ali zavajate. Ko naredite nekaj narobe, prevzamete odgovornost in se pokesate, namesto da bi poskusili napako upravičiti ali razumsko pojasniti.

Če boste živeli načelno, boste imeli notranji mir in samospoštovanje. Gospod in drugi vam bodo zaupali.

Preučevanje svetih spisov

Kako je Jezus izkazal načelnost celo v trenutkih svoje največje ranljivosti?

Kako so načelnost izkazali mladi bojevniki v Helamanovi vojski?

Kako je načelnost izkazal Daniel? Kako je Bog Daniela blagoslovil zaradi njegove načelnosti?

Zakaj je Gospod ljubil Hyruma, brata Josepha Smitha?

Slika
Walter Rane: Veri dodajte krepost

Znanje

Gospod je svetoval: »[I]ščite znanje, in sicer s preučevanjem in tudi z vero.« (Nauk in zaveze 88:118) Na misijonu in vse življenje iščite znanje, zlasti duhovno znanje.

Vsak dan preučujte svete spise, kakor tudi besede živih prerokov. S preučevanjem in molitvijo iščite pomoč za konkretna vprašanja, izzive in priložnosti. Poiščite odlomke v svetih spisih, ki jih lahko uporabite pri poučevanju in odgovorih na vprašanja o evangeliju.

Ko boste preučevali marljivo in v duhu molitve, vas bo Sveti Duh v mislih navdihnil. Učil vas bo in vam dajal razumevanje. Pomagal vam bo živeti po naukih iz svetih spisov in prerokov poslednjih dni. Kakor Nefi lahko rečete:

»[M]oja duša se radosti nad svetimi spisi in moje srce jih premišljuje. /…/ Glej, moja duša se radosti Gospodovih reči; in moje srce nenehno premišljuje o tem, kar sem videl in slišal.« (2 Nefi 4:15–16)

Preučevanje svetih spisov

Kako z znanjem lažje opravljate Gospodovo delo?

Kako lahko pridobite znanje?

Slika
silhueta človeka na soncu

Potrpežljivost

Potrpežljivost je sposobnost, da Bogu zaupate, ko se soočate z odlašanjem, nasprotovanjem ali trpljenjem. Z vero zaupate, da se bodo Gospodovi obljubljeni blagoslovi uresničili ob svojem času.

Če ste potrpežljivi, na življenje zrete z vidika večnosti. Ne pričakujete takojšnjih blagoslovov ali izidov. Vaše pravične želje se bodo navadno izpolnile »vrstico za vrstico, /…/ malo tukaj in malo tam« (2 Nefi 28:30). Nekatere pravične želje se bodo nemara izpolnile šele po tem življenju.

Potrpežljivost ni brezdelna ali pasivna predanost usodi. To pomeni, da ko služite Bogu, vse, kar je v vaši moči, delate vedro (Nauk in zaveze 123:17). Posadite, zalivate in hranite seme, Bog pa »malo po malo« daje rast (Alma 32:42, gl. tudi 1 Korinčanom 3:6–8). Delate v partnerstvu z Bogom, zaupajoč, da če boste naredili svoj del, bo on izpolnil svoje delo ob svojem času in glede na svobodno voljo posameznika.

Potrpežljivost pomeni tudi, da ko nečesa ni moč spremeniti, to sprejmete pogumno, dostojanstveno in z vero.

Postanite potrpežljivi do drugih, tudi do svojega družabnika in tistih, ki jim služite. Bodite potrpežljivi tudi do sebe. Prizadevajte si za najboljše v vas samih, obenem pa se zavedajte, da boste rasli korak za korakom.

Kakor pri drugih Kristusovih lastnostih je razvijanje potrpežljivosti doživljenjski postopek. Če ste potrpežljivi, to lahko zdravilno vpliva na vašo dušo in na tiste okrog vas.

Slika
Predsednik Dieter F. Uchtdorf

»Potrpežljivost pomeni dejavno čakanje in vztrajanje. Pomeni, da pri nečem ostanemo in naredimo vse, kar je v naši moči – delamo, upamo in verujemo; hrabro prenašamo težave, celo ko naše srčne želje zamujajo. Pri potrpežljivosti ne gre le za to, da vztrajamo, temveč da dobro vztrajamo!« (Dieter F. Uchtdorf, »Continue in Patience«, Liahona , maj 2010, 57)

Individualno preučevanje

Preučite Mozija 28:1–9.

  • Kaj so si želeli Mozijevi sinovi?

  • Kaj je Gospod svetoval tem misijonarjem? (Gl. Alma 17:10–11, 26:27.)

  • Ali lahko navedete nekaj rezultatov njihove potrpežljivosti in marljivosti? (Gl. Alma 26.)

Odgovore napišite v učni dnevnik.

Preučevanje svetih spisov

Zakaj je potrpežljivost pomembna? Kako sta povezani potrpežljivost in vera?

Slika
Simon Dewey: Priljubljen pri Bogu (Jezus moli s svojo materjo)

Ponižnost

Ponižnost je pripravljenost, da se podvržemo Gospodovi volji. To je pripravljenost, da mu priznamo zasluge za doseženo. Pomeni, da smo učljivi (gl. Nauk in zaveze 136:32). Ponižnost vključuje hvaležnost za Božje blagoslove in priznanje, da nenehno potrebujete njegovo božansko pomoč. Pomaga tistim, ki so ponižni.

Ponižnost je znamenje duhovne moči, ne šibkosti. Ponižnost je bistven katalizator duhovne rasti (gl. Eter 12:27).

Ko ponižno zaupate v Boga, imate lahko zagotovilo, da so njegove zapovedi za vaše dobro. Zaupate, da če se zanašate nanj, lahko naredite, karkoli vam naroči. Pripravljeni ste tudi zaupati njegovim služabnikom in poslušati njihov nasvet. Ponižnost vam bo pomagala, da boste poslušni, delovni in da boste služili.

Nasprotje ponižnosti je ponos. Biti ponosen pomeni zaupati vase bolj kot v Boga. Pomeni tudi, da posvetnosti uvrščamo nad to, kar je Božje. Ponos je tekmovalen; tisti, ki so ponosni, si prizadevajo, da bi imeli več, in predpostavljajo, da so boljši od drugih. Ponos je velik kamen spotike.

Preučevanje svetih spisov

Kaj pomeni biti ponižen?

Katere blagoslove prejmete, če postanete ponižni?

Kako prepoznate, da ste ponosni?

Slika
Apostol Pavel uči množico

Marljivost

Marljivost je stalno, iskreno prizadevanje. Pri misijonarskem delu je marljivost izraz vaše ljubezni do Gospoda. Če ste marljivi, vam Gospodovo delo daje radost in zadovoljstvo (gl. Alma 26:16).

Marljivost vključuje to, da po svoji lastni volji naredite veliko dobrega, namesto da bi čakali, da vam voditelji naročijo, kaj naj naredite (gl. Nauk in zaveze 58:27–29).

Vztrajno delate, kar je dobro, celo ko je težko ali ko ste utrujeni. Vendar se zavedate potrebe po ravnovesju in počitku, zato ne tečete hitreje, kot imate moči (Mozija 4:27).

Svoje srce in interese osredotočite na Gospoda in njegovo delo. Izogibajte se temu, kar vas odvrača od vaših prioritet. Svoj čas in prizadevanja osredotočite na dejavnosti, ki bodo v vašem področju kar najučinkovitejše in najkoristnejše za ljudi, ki jih učite.

Slika
Predsednik Henry B. Eyring

»To je Gospodova Cerkev. Poklical nas je in nam zaupal celo v šibkostih, za katere je vedel, da jih imamo. Vedel je za preizkušnje, s katerimi se bomo soočili. Zaradi zvestega služenja in njegove odkupne daritve si lahko želimo, kar želi on, in smo, kar moramo biti, da bomo blagoslovili tiste, katerim služimo namesto njega. Če mu bomo dovolj dolgo in marljivo služili, se bomo spremenili. Še bolj lahko postanemo takšni kot on.« (Henry B. Eyring, »Bodite nadvse marljivi«, generalna konferenca, apr. 2010)

Preučevanje svetih spisov

Kaj pomeni biti marljiv?

Zakaj Gospod pričakuje, da ste marljivi?

Kako je marljivost povezana s svobodno voljo?

Slika
Arnold Friberg: Dva tisoč mladih bojevnikov (Dva tisoč hrabrih bojevnikov)

Poslušnost

Vaše misijonarsko služenje je nadaljevanje zavez, ki ste jih ob krstu in v templju sklenili z Bogom. Ko ste prejeli krstno in obdaritveno uredbo, ste se zavezali, da boste spolnjevali njegove zapovedi.

Kralj Benjamin je učil: »[Ž]elel [bi], da bi pretehtali blagoslovljeno in srečno stanje tistih, ki izpolnjujejo Božje zapovedi. Kajti glejte, v vsem so blagoslovljeni tako posvetno kot duhovno; in če bodo zvesto vztrajali do konca, bodo sprejeti v nebesa, da bodo tako lahko prebivali z Bogom v stanju neskončne sreče.« (Mozija 2:41)

Poslušnost zapovedim je izraz ljubezni do nebeškega Očeta in Jezusa Kristusa (gl. Janez 14:15). Jezus je rekel: »Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni.« (Janez 15:10)

Upoštevajte navodila v gradivu Misijonarska merila za učence Jezusa Kristusa. Upoštevajte tudi nasvet svojega predsednika misijona in njegove žene, ko vam pravično svetujeta.

Slika
Starešina Dale G. Renlund

»Poslušnost je naša odločitev. Odrešenik je to dobro pojasnil. V Prevodu Josepha Smitha v Luku 14:28 je navedeno, da je Jezus naročil, naj se v srcu odločimo, da bomo delali, kar nas bo učil in nam zapovedal. Tako preprosto je. Če bomo to delali, bomo duhovno veliko bolj trdni. Izognili se bomo zapravljanju od Boga danih virov in temu, da bi v življenju ubirali neplodne in uničujoče obvoze.« (Dale G. Renlund, »Constructing Spiritual Stability« [duhovne minute na Univerzi Brighama Younga, 16. sept. 2014], 2, speeches.byu.edu)

Preučevanje svetih spisov

Kaj v naslednjih odlomkih iz svetih spisov izveste o poslušnosti?

Slika
Kirk Richards: Kristus in ribiči (Me ljubiš bolj kot tile)

Vzorec, kako postanemo bolj podobni Kristusu

Naslednji vzorec vam lahko pomaga, da boste razvili in prejeli lastnosti, ki jih opisuje to poglavje, in druge lastnosti, ki jih opisujejo sveti spisi:

  • Določite lastnost, ki bi jo radi imeli.

  • Lastnost opišite.

  • Navedite in preučite odlomke iz svetih spisov, ki pokažejo ali učijo primere lastnosti.

  • Svoje občutke in vtise zapišite.

  • Zadajte si cilje in naredite načrte, da boste to lastnost razvijali.

  • Molite, da vam bo Bog pomagal, da boste to lastnost pridobili.

  • Svoj napredek občasno ocenite.

Slika
Starešina Jeffrey R. Holland

»Gospod blagoslavlja tiste, ki se hočejo izboljšati, ki sprejmejo potrebo po zapovedih in jih poskušajo izpolnjevati, ki Kristusove vrline cenijo in si jih po svojih najboljših močeh prizadevajo pridobiti. Pri tem prizadevanju se ne spotikate samo vi, ampak se vsi; Odrešenik vam stoji ob strani in vam pomaga vztrajati. /…/ Precej hitro boste uspeli v tem, za kar si prizadevate.« (Jeffrey R. Holland, »Jutri bo Gospod med vami delal čudeže«, generalna konferenca, apr. 2016)

Individualno preučevanje

Poiščite lastnost iz tega poglavja ali iz svetih spisov. Posnemajte pravkar opisani vzorec, da boste lastnost razumeli in si zanjo prizadevali.

Poglejte svojo misijonarsko priponko s priimkom. Kako se razlikuje od tistih, ki jih imajo zaposleni v nekem podjetju? Bodite pozorni na to, da sta dva najbolj očitna dela vaš priimek in Odrešenikovo ime.

  • Kako Odrešenika lahko bolje predstavljate kot eden njegovih učencev?

  • Zakaj je pomembno, da ljudje vaš priimek pozitivno povezujejo z Odrešenikovim?

Svoje misli zapišite v učni dnevnik.

Preučevanje svetih spisov

Preglejte lastnosti, navedene v naslednjih odlomkih iz svetih spisov. Vse vtise zabeležite v učni dnevnik.


Predlogi za preučevanje in udejanjanje

Individualno preučevanje

  • Občasno opravite »Dejavnost za lastnost« na koncu tega poglavja.

  • Določite lastnost v tem poglavju. Vprašajte se:

    • Kako o tej lastnosti lahko izvem več?

    • Kako bom zato, če se bom trudil razviti to lastnost, lahko postal boljši služabnik evangelija Jezusa Kristusa?

  • Poiščite primere Kristusovih lastnosti v življenjih moških in žensk v svetih spisih. Svoje vtise zapišite v učni dnevnik.

  • Primere Kristusovih lastnosti poiščite v sveti cerkveni glasbi. Ko si prizadevate za neko lastnost, se na pamet naučite besedilo hvalnic ali pesmi, ki vas bodo krepile in vam dajale moč. Besede ponavljajte ali si jih pojte, da boste navdihnjeni in da bo na vas vplival Duh.

Preučevanje z družabnikom in izmenjava mnenj

  • V Evangelijski knjižnici ali drugih odobrenih virih preučite reference za Kristusove lastnosti. Pogovorita se, kako bosta to, kar sta izvedela, udejanjala. Pogovarjata se lahko tudi o tem, kaj sta spoznala zaradi osebnih prizadevanj, da bi postala kakor Kristus.

Okrožni svèt, območne konference in svèt misijonskih voditeljev

  • Več dni pred svetom ali konferenco vsakega misijonarja prosite, naj pripravi petminutni govor o Kristusovih lastnostih. Na sestanku dajte čas nekaj misijonarjem, da bodo povedali svoje govore.

  • Misijonarje razdelite v štiri skupine in jim dajte naslednje naloge:

    Prva skupina: Preberite Prvega Nefija 17:7–16 in odgovorite na naslednja vprašanja:

    • Kako je Nefi udejanjal vero?

    • Kaj je Nefi naredil, kakor bi Kristus?

    • Kaj je Gospod obljubil Nefiju?

    • Kako se poročilo nanaša na misijonarsko delo?

    Druga skupina: Preberite Marka 5:24–34 in odgovorite na naslednja vprašanja:

    • Kako je ta ženska udejanjila vero v Jezusa Kristusa?

    • Zakaj je bila ozdravljena?

    • Kako pri misijonarskih prizadevanjih lahko posnemamo njen vzor?

    Tretja skupina: Preberite Jakoba 7:1–15 in odgovorite na naslednja vprašanja:

    • Zakaj je bila Jakobova vera dovolj močna, da se je uprl Šeremovemu napadu?

    • Kako je Jakob udejanjal vero, ko je govoril s Šeremom?

    • Kako so bila Jakobova dejanja podobna Kristusovim?

    Četrta skupina: Preberite Joseph Smith – Življenjska zgodba 1:8–18 in odgovorite na naslednja vprašanja:

    • Kako vse je Joseph Smith verjel v Jezusa Kristusa?

    • Kako je bila njegova vera preizkušena?

    • Kaj je naredil, kakor bi Kristus?

    • Kako lahko posnemamo vzor Josepha Smitha?

    Ko bodo skupine končale, misijonarje zberite in jim recite, naj povedo, o čem so se pogovarjali.

Misijonski voditelji in misijonski svetovalci

  • Misijonarjem recite, naj preberejo enega od štirih evangelijev v Novi zavezi ali 11.–28. poglavje Tretjega Nefija. Podčrtajo naj, kaj je delal Odrešenik, kar lahko delajo tudi sami.

  • Z zastavljanjem ciljev in načrtovanjem misijonarje učite o marljivosti. Pokažite, kako je marljivo osredotočanje na ljudi izraz ljubezni.

  • Misijonarje med razgovori ali pogovori prosite, naj spregovorijo o Kristusovi lastnosti, ki bi jo radi pridobili.

Dejavnost za lastnost

Namen te dejavnosti je, da bi lažje prepoznali priložnosti za duhovno rast. Preberite vsak naslednji sklop. Odločite se, kako močno ta trditev drži za vas, in izberite ustrezen odgovor. Svoje odgovore zapišite v učni dnevnik.

Nihče ne more na vsako trditev odgovoriti »vedno«. Duhovna rast je doživljenjski proces. To je eden od razlogov, zakaj je navdušujoča in nagrajujoča – ker obstajajo neštete priložnosti za to, da rastete in izkusite blagoslove rasti.

Preprosto začnite, kjer ste. Zadajte si, da boste opravljali duhovno delo, potrebno za rast. Prosite za Božjo pomoč. Ko imate prepreke, zaupajte, da vam bo Bog pomagal. V molitvi prosite, naj vas vodi, na katere lastnosti naj se na misijonu osredotočite ob različnih časih.

Možni odgovori

  • 1 = nikoli

  • 2 = včasih

  • 3 = pogosto

  • 4 = skoraj vedno

  • 5 = vedno

Vera

  1. Verjamem v Kristusa in ga sprejemam za svojega Odrešenika. (2 Nefi 25:29)

  2. Prepričan sem, da me Bog ljubi. (1 Nefi 11:17)

  3. Odrešeniku dovolj zaupam, da sprejemam njegovo voljo in delam, kar me prosi. (1 Nefi 3:7)

  4. Verjamem, da so mi zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa in moči Svetega Duha grehi lahko odpuščeni in sem lahko očiščen, ko se pokesan. (Enoš 1:2–8)

  5. Verjamem, da Bog moje molitve sliši in nanje odgovori. (Mozija 27:14)

  6. Podnevi razmišljam o Odrešeniku in premišljujem, kaj je naredil zame. (Nauk in zaveze 20:77, 79)

  7. Verjamem, da bo Bog v mojem življenju in v življenju drugih uresničil dobre stvari, če se posvetimo njemu in njegovemu Sinu. (Eter 12:12)

  8. Zaradi moči Svetega Duha vem, da Mormonova knjiga izpričuje resnico. (Moroni 10:3–5)

  9. Verjamem, da bom dovršil, kar Kristus želi, da naredim. (Moroni 7:33)

Upanje

  1. Ena mojih največjih želja je, da bi podedoval večno življenje v celestialnem kraljestvu. (Moroni 7:41)

  2. Prepričan sem, da bom na misijonu srečen in uspešen. (Nauk in zaveze 31:3–5)

  3. Glede prihodnosti sem miren in optimističen. (Nauk in zaveze 59:23)

  4. Verjamem, da bom nekoč prebival z Bogom in postal kakor on. (Eter 12:4)

Dobrotljivost in ljubezen

  1. Iskreno si želim, da bi bili drugi deležni večne blaginje in sreče. (Mozija 28:3)

  2. Ko molim, prosim za dobrotljivost – čisto Kristusovo ljubezen. (Moroni 7:47–48)

  3. Poskušam razumeti, kaj občutijo drugi, in videti njihov vidik. (Juda 1:22)

  4. Drugim, ki so me užalili ali mi storili krivico, odpustim. (Efežanom 4:32)

  5. Ljubeče pomagam tistim, ki so osamljeni, ki se borijo ali so izgubili pogum. (Mozija 18:9)

  6. Ko je primerno, svojo ljubezen in skrb do drugih izrazim tako, da jim služim v besedah in dejanjih. (Luka 7:12–15)

  7. Iščem priložnosti, da bi služil drugim. (Mozija 2:17)

  8. O drugih govorim pozitivno. (Nauk in zaveze 42:27)

  9. Do drugih sem prijazen in potrpežljiv, tudi ko je z njimi težko shajati. (Moroni 7:45)

  10. Radostim se dosežkov drugih. (Alma 17:2–4)

Krepost

  1. Sem nedolžnega in čistega srca. (Psalm 24:3–4)

  2. Želim delati dobro. (Mozija 5:2)

  3. Osredotočam se na pravične, spodbudne misli, nečiste misli pa preženem. (Nauk in zaveze 121:45)

  4. Svojih grehov se kesam in si prizadevam premagati šibkosti. (Nauk in zaveze 49:26–28, Eter 12:27)

  5. V življenju občutim vpliv Svetega Duha. (Nauk in zaveze 11:12–13)

Načelnost

  1. Vselej sem zvest Bogu. (Mozija 18:9)

  2. Svojih meril ne spuščam niti ne prilagajam svojega obnašanja, da bi naredil vtis na druge ali da bi me drugi sprejeli. (1 Nefi 8:24–28)

  3. Do Boga, sebe, svojih voditeljev in drugih sem pošten. (Nauk in zaveze 51:9)

  4. Sem zanesljiv. (Alma 53:20)

Znanje

  1. Samozavesten sem glede svojega razumevanja evangelijskega nauka in načel. (Alma 17:2–3)

  2. Vsak dan preučujem svete spise. (2 Timoteju 3:16–17)

  3. Rad bi razumel resnico in našel odgovore na svoja vprašanja. (Nauk in zaveze 6:7)

  4. Znanje in vodstvo iščem z Duhom. (1 Nefi 4:6)

  5. Hvaležen sem za evangelijski nauk in načela. (2 Nefi 4:15)

Potrpežljivost

  1. Potrpežljivo čakam na izpolnitev Gospodovih blagoslovov in obljub. (2 Nefi 10:17)

  2. Na stvari lahko čakam, ne da bi bil žalosten ali razočaran. (Rimljanom 8:25)

  3. Potrpežljiv sem z izzivi, ki jih prinaša misijonarstvo. (Alma 17:11)

  4. Potrpežljiv sem z drugimi. (Rimljanom 15:1)

  5. S seboj sem potrpežljiv in se zanašam na Gospoda, ko si prizadevam premagati svoje šibkosti. (Eter 12:27)

  6. Z nasprotovanjem se soočam potrpežljivo in verno. (Alma 34:40–41)

Ponižnost

  1. Sem krotkega in ponižnega srca. (Matej 11:29)

  2. Za pomoč se zanašam na Boga. (Alma 26:12)

  3. Hvaležen sem za blagoslove, ki sem jih prejel od Boga. (Alma 7:23)

  4. Moje molitve so iskrene. (Enoš 1:4)

  5. Cenim vodstvo svojih voditeljev ali učiteljev. (2 Nefi 9:28–29)

  6. Prizadevam si, da bi se uklonil Božji volji. (Mozija 24:15)

Marljivost

  1. Delam učinkovito, tudi ko nisem pod strogim nadzorom. (Nauk in zaveze 58:26–27)

  2. Svoja prizadevanja osredotočam na najpomembnejše. (Matej 23:23)

  3. Sam molim vsaj dvakrat na dan. (Alma 34:17–27)

  4. V mislih se osredotočam na svoj misijonarski poklic. (Nauk in zaveze 4:2, 5)

  5. Redno si zastavljam cilje in načrtujem. (Nauk in zaveze 88:119)

  6. Trdo delam, dokler naloga ni opravljena. (Nauk in zaveze 10:4)

  7. Delo mi daje radost in zadovoljstvo. (Alma 36:24–25)

Poslušnost

  1. Ko molim, prosim za moč, da se bom uprl skušnjavi in naredil, kar je prav. (3 Nefi 18:15)

  2. Vreden sem tega, da imam tempeljsko dovolilnico. (Nauk in zaveze 97:8)

  3. Rade volje sem poslušen misijonarskim pravilom in upoštevam nasvete svojih voditeljev. (Hebrejcem 13:17)

  4. Prizadevam si živeti po evangelijskih zakonih in načelih. (Nauk in zaveze 41:5)