Osredinite vse v Kristusu
Moč Odrešenikovega evangelija, da nas spreminja in blagoslavlja, priteka iz spoznavanja in udejanjanja medsebojne povezanosti njegovega nauka, načel in praks.
Vrv je pomemben pripomoček, ki ga vsi poznamo. Vrvi so narejene iz vlaken tkanin, rastlin, žic ali drugih materialov, ki so vsaka posebej zvita ali spletena skupaj. Zanimivo je, da snovi, ki niso nič posebnega, ko jih spletemo skupaj, postanejo izredno močne. Tako lahko z učinkovitim povezovanjem vsakdanjih materialov izdelamo izreden pripomoček.
Prav kakor je vrv močna zaradi številnih med seboj prepletenih posameznih vlaken, evangelij Jezusa Kristusa daje boljše videnje resnice in ponuja najbogatejše blagoslove, ko prisluhnemo Pavlovemu opominu: »Osrediniti v Kristusu kot glavi vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji.«1 Pomembno je, da je to ključno zbiranje resnice osredinjeno in osredotočeno na Gospoda Jezusa Kristusa, ker je »pot, resnica in življenje«2.
Molim, da bo Sveti Duh vsakega od nas razsvetlil, ko bomo razmišljali, kako se načelo osredinjenja vsega v Kristusu nanaša na praktičen način učenja in življenja po njegovem obnovljenem evangeliju v vsakdanjem življenju.
Obdobje razodetij
Živimo v izjemnem obdobju, ki prinaša razodetja obnovljene Cerkve Jezusa Kristusa. Zgodovinske spremembe, ki so bile danes objavljene, so namenjene zgolj temu, da okrepijo vero v nebeškega Očeta in njegov načrt ter v njegovega Sina, Jezusa Kristusa in njegovo odkupno daritev. Urnik nedeljskih sestankov se ni zgolj skrajšal, temveč imamo zdaj večje priložnosti in odgovornosti kot posamezniki in družine, da svoj čas uporabljamo tako, da bodo nedelje vedno večji užitek doma in v cerkvi.
Letos aprila organizacijska struktura duhovniških zborov ni bila zgolj spremenjena, temveč je bil poudarjen in podkrepljen višji in svetejši način skrbnega služenja našim bratom in sestram.
Tako kot so spletena vlakna vrvi močan in obstojen pripomoček, so vsi ti povezani ukrepi del skupnega prizadevanja, da bi bolje povezali osredotočanje, vire in delo Odrešenikove obnovljene Cerkve z njenim temeljnim poslanstvom: Bogu pomagati pri njegovem delu, da bi njegovi otroci prejeli odrešitev in povzdignjenje. Prosim, da se ne osredotočate prvenstveno na logistične vidike tega, kar je bilo oznanjeno. Ne smemo dopustiti, da bi podrobnosti postopkov zakrile obširne duhovne razloge, zaradi katerih je prišlo do teh sprememb.
Naša želja je, da bi vera v Očetov načrt in Odrešenikovo odkupno poslanstvo na Zemlji rasla in da bo lahko sklenjena Božja večna zaveza.3 Naš edini cilj je, da bi olajšali spreobrnitev h Gospodu in da bi imeli svoje brate in sestre bolj popolno radi in jim služili bolj učinkovito.
Deliti na dele in ločevati
Kot člani Cerkve včasih evangelij delimo na dele, ločujemo in udejanjamo v življenju s sestavljanjem dolgih seznamov posameznih tem za preučevanje in opravil, ki jih je treba opraviti. Vendar tak pristop morebiti lahko ovira naše razumevanje in vizijo. Biti moramo pazljivi, ker nas farizejsko osredotočanje na sezname lahko odvrne od tega, da bi se zbližali z Gospodom.
Namena in očiščenja, sreče in radosti ter nenehne spreobrnitve in zaščite, ki pridejo »zavoljo predajanja srca Bogu«4, in tega, da na svoje obličje prevzamemo njegovo podobo5, ne moremo doseči zgolj z izpolnjevanjem in odkljukanjem vseh duhovnih stvari, ki naj bi jih delali. Moč Odrešenikovega evangelija, da nas spreminja in blagoslavlja, priteka iz spoznavanja in udejanjanja medsebojne povezanosti njegovega nauka, načel in praks. Šele ko vse osredinimo v Kristusu in se trdno osredotočimo nanj, nas lahko evangelijske resnice sinergijsko usposobijo, da postanemo to, kar Bog želi, da postanemo6, in pogumno vztrajamo do konca7.
Učiti se in povezovati evangelijske resnice
Evangelij Jezusa Kristusa je veličastna tapiserija resnice, »dobro uokvirjena«8 in stkana. Ko se učimo in povezujemo razodete evangelijske resnice, smo blagoslovljeni, da z očmi, ki lahko vidijo Gospodov vpliv v našem življenju, in z ušesi, ki lahko slišijo njegov glas,9 prejmemo dragoceno perspektivo in večjo duhovno sposobnost. In načelo osredinjenja vsega – in sicer v Kristusu – nam lahko pomaga spremeniti tradicionalne sezname v enotno, povezano in popolno celoto. Naj vam ponazorim tako na primeru nauka kot Cerkve, o čem govorim:
1. primer Četrti člen vere je eden najboljših ponazoritev osredinjenja vsega v Kristusu: »Verujemo, da so prva načela in uredbe evangelija tale: prvič, vera v Gospoda Jezusa Kristusa, drugič, kesanje, tretjič, krst s potopitvijo za odpuščanje grehov, četrtič, polaganje rok za dar Svetega Duha.«10
Prava vera je osredotočena v in na Gospoda Jezusa Kristusa – vanj kot božanskega in edinorojenega Sina Očeta ter nanj zaradi odkupitvenega poslanstva, ki ga je opravil. »Kajti zadostil je postavi in zahteva vse tiste, ki verujejo vanj; in tisti, ki vanj verujejo, se bodo oklenili vsega dobrega; zatorej zagovarja primer človeških otrok.«11 Udejanjanje vere v Kristusa je zaupanje vanj kot našemu Odrešeniku, v njegovo ime in njegove obljube.
Prva in naravna posledica zaupanja v Odrešenika je kesanje in odvračanje od zla. Ko udejanjamo vero v Gospoda, se naravno obrnemo k njemu, pridemo k njemu in se nanj zanesemo. Tako je kesanje zaupanje v in opiranje na Odkupitelja, da bo za nas naredil, česar sami ne moremo. Vsak od nas se mora »docela [opirati] se na zasluge njega, ki je mogočen odrešiti«12, ker lahko le »po zaslugah in milosti in milostljivosti Svetega Mesija«13 postanemo nova bitja v Kristusu14 in se nazadnje vrnemo k Bogu in bivamo v njegovi navzočnosti.
Uredba krsta s potopitvijo za odpuščanje grehov od nas zahteva, da mu zaupamo, se nanj zanašamo in mu sledimo. Nefi je razglasil: »Vem, da se boste, če boste sledili Sinu s trdnim namenom v srcu, brez hinavščine in prevar pred Bogom, ampak z resnično namero, pokesali svojih grehov, pričujoč Očetu, da ste voljni nase prevzeti Kristusovo ime s krstom – da, ko boste sledili svojemu Gospodu in svojemu Odrešeniku v vode po njegovi besedi, glejte, potem boste prejeli Svetega Duha; da, potem pride krst z ognjem in s Svetim Duhom.«15
Uredba polaganja rok za dar Svetega Duha od nas zahteva, da Gospodu zaupamo, se nanj zanašamo, mu sledimo in vztrajamo z njim s pomočjo njegovega Svetega Duha. Kot je rekel Nefi: »In sedaj, moji ljubljeni bratje, po tem vem, če človek ne bo vztrajal do konca in sledil vzoru Sina živega Boga, ne more biti odrešen.«16
Četrti člen vere ne zgolj opredeli temeljna načela in uredbe obnovljenega evangelija, temveč ta navdihnjena izjava o naših prepričanjih pravzaprav osredini vse v Kristusu: zaupanje vanj, zanašanje nanj, da mu sledimo in vztrajamo z njim – in sicer v njem.
2. primer Zdaj bi rad opisal, kako so vsi cerkveni programi in pobude osredinjeni v Kristusu. Veliko dodatnih ponazoritev bi lahko predstavil; uporabil bom samo nekaj izbranih.
Leta 1978 je predsednik Spencer W. Kimball članom Cerkve naročil, naj po vsem svetu utrjujejo moč Siona. Svetim je svetoval, naj ostanejo v svojih domovinah in ustanovijo močne kole tako, da zberejo Božje družine in jih učijo o Gospodovih poteh. Nadalje je nakazal, da bo zgrajeno več templjev, in obljubil blagoslove svetim, kjerkoli na svetu živijo.17
Ko je število kolov raslo, se je povečala potreba, da bi domovi članov »postali [kraji], kjer so družinski člani [radi], kjer [lahko] bogatijo svoje življenje in najdejo vzajemno ljubezen, podporo, hvaležnost in spodbudo«.18 Posledično so bili leta 1980 nedeljski sestanki združeni v triurni sklop, da »bi poudarili osebno in družinsko odgovornost za učenje, življenje po evangeliju in poučevanje evangelija«.19 Ta poudarek na družino in dom je bil potrjen v razglasu »Družina: Razglas svetu«, ki ga je leta 1995 predstavil predsednik Gordon B. Hinckley.20
Aprila 1998 je predsednik Hinckley oznanil izgradnjo veliko majhnih templjev in tako pripeljal svete uredbe Gospodove hiše bližje posameznikom in družinam svetih iz poslednjih dni po vsem svetu.21 Te boljše priložnosti za duhovno rast in razvoj so bile leta 2001 dopolnjene s sorodnim porastom posvetne samostojnosti ob uvedbi Stalnega izobraževalnega sklada.22
Predsednik Thomas S. Monson je med svojim predsedovanjem svete vedno znova opominjal, naj gredo »reševat« in poudarjal skrb za revne in pomoči potrebne kot eno cerkvenih božansko dodeljenih odgovornosti. Kot nadaljevanje poudarjanja posvetne pripravljenosti je bila leta 2012 uvedena pobuda Službe za samostojnost.
V zadnjih letih smo poudarjali ključna načela o tem, da naj nedelja postane užitek doma in v cerkvi ter nas tako pripravila na spremembo urnika nedeljskih sestankov, ki je bil oznanjen na tem zasedanju generalne konference.23
Pred šestimi meseci so se zbori Melkizedekovega duhovništva okrepili in se bolj učinkovito povezali s pomožnimi organizacijami, da bi dosegli višji in svetejši pristop k skrbnemu služenju.
Verjamem, da nam zaporedje in časovni razpored teh dogodkov v številnih desetletjih lahko pomaga videti eno povezano in obširno delo in ne samo niz neodvisnih in samostojnih pobud. »Bog je razodel vzorec duhovnega napredka za posameznike in družine preko uredb, poučevanja, programov in dejavnosti, ki se ob cerkveni podpori izvajajo doma. Cerkvene organizacije in programi so zato, da blagoslovijo posameznike in družine in niso sami sebi namen.«24
Molim, da bomo lahko Gospodovo delo prepoznali kot veliko svetovno delo, ki se ob cerkveni podpori vse bolj izvaja doma. Vem in pričujem, da Gospod razodeva in bo razodel še mnogo velikega in pomembnega, kar se nanaša na Božje kraljestvo.25
Obljuba in pričevanje
Svoj govor sem začel s poudarjanjem moči, do katere pride, ko se posamezna vlakna materiala zvije ali splete v vrv. Podobno obljubljam, da bodo vedno večja vizija, namen in moč v našem učenju in življenju po obnovljenem evangeliju Jezusa Kristusa postale očitne, ko si prizadevamo osrediniti vse v Kristusu – in sicer v njem.
Vse priložnosti in blagoslovi z večnimi posledicami izvirajo iz Gospoda Jezusa Kristusa, so mogoče in imajo namen zaradi in preko njega. Kot je pričeval Alma: »Ni druge poti oziroma načina za človekovo odrešitev kakor samo v in preko Kristusa. Glej, on je življenje in luč sveta.«26
Radostno pričujem o božanskosti in živi dejanskosti večnega Očeta in njegovega ljubljenega Sina, Jezusa Kristusa. V Odrešeniku najdemo radost. V njem najdemo zagotovilo miru v tem svetu in večno življenje v prihodnjem svetu.27 O tem pričujem v svetem imenu Gospoda Jezusa Kristusa, amen.