Odrešenikovo neomajno sočutje

Eno najbolj osupljivih načel, ki jih je Odrešenik učil med delovanjem na zemlji, je bilo, naj z drugimi ravnamo sočutno. O tem načelu in njegovi praktični uporabi premišljujmo tako, da preučimo poročilo, kako je Jezus prišel domov k farizeju Simonu.

Evangelij po Luku pripoveduje, da je k Simonu domov, ko je bil pri njem Jezus, prišla neka ženska, ki so jo imeli za grešnico. Ženska se je v ponižni skesanosti približala Jezusu, mu s svojimi solzami umila noge, jih obrisala s svojimi lasmi, nato pa jih je poljubila in mazilila s posebnim dišavnim oljem. ¹ Ponosni gostitelj, ki se je imel za moralno več od nje, je očitajoče in arogantno pomislil: »Ko bi bil ta prerok, bi vedel, kdo je ženska, ki se ga dotika, in kakšna je; vedel bi, da je grešnica.« ²

Farizejev odnos, češ da je bolj svet od drugih, ga je pripeljal do tega, da je nepravično sodil tako Jezusa kot žensko. A Odrešenik je v svoji vsevednosti Simonove misli poznal in je v svoji veliki modrosti njegov prezir izzval, obenem pa ga je tudi opomnil na pomanjkanje vljudnosti, ko je v svoj dom sprejel posebnega gosta, kot je Odrešenik. Jezusova neposredna graja farizeja je pravzaprav služila kot priča, da je Jezus resnično posedoval preroški dar in da se je ta ženska s ponižnim in skesanim srcem pokesala in so ji bili grehi odpuščeni. ³

To poročilo tako kot številni drugi dogodki v Jezusovem zemeljskem delovanju vnovič dokazuje, da je bil Odrešenik sočuten do vseh, ki so prišli k njemu – brez izjeme – še zlasti do tistih, ki so njegovo pomoč potrebovali najbolj. Skesanost in spoštljiva ljubezen, ki jo je ženska izkazala Jezusu, sta bili dokaz njenega iskrenega kesanja in želje, da bi prejela odpuščanje grehov. A Simonu je večvrednostni kompleks skupaj s trdosrčnostjo ⁴ preprečeval, da bi tej skesani duši izkazal sočutje, in je bil brezbrižen in prezirljiv celo do Odrešenika sveta. Njegov odnos je razkril, da njegov način življenja ni nič drugega kot strogo in površinsko spolnjevanje pravil in vidno udejanjanje njegovih prepričanj s samopoveličevalno in lažno svetostjo. ⁵

Jezusovo sočutno in poosebljeno delovanje v tem poročilu ponazarja popoln model, kako naj ravnamo z bližnjimi. V svetih spisih je nešteto primerov, kako je Odrešenik, ker ga je ganilo globoko in potrpežljivo sočutje, ravnal z ljudmi v svojih dneh in pomagal tistim, ki so trpeli in »so bil[i] izmučen[i] in razkropljen[i] kakor ovce, ki nimajo pastirja«. ⁶ Tistim, ki so potrebovali pomoč pri razbremenitvi bremen, tako telesnih kot duševnih, je podal svojo usmiljeno roko. ⁷

Jezusova sočutna drža ima svoje korenine v dobrotljivosti, ⁸ in sicer v njegovi čisti in popolni ljubezni, ki je bistvo njegovega odkupnega žrtvovanja. Sočutje je temeljna značilnost tistih, ki si prizadevajo za posvečenje, in se prepleta z drugimi krščanskimi lastnostmi, kakor je žalovanje s tistimi, ki žalujejo, ter sočutje, usmiljenje in prijaznost. ⁹ Izraz sočutja do drugih je dejansko bistvo evangelija Jezusa Kristusa ter vidni dokaz duhovne in čustvene bližine z Odrešenikom. Še več, kaže stopnjo vpliva, ki ga ima na naš način življenja, in nazorno pokaže veličino naših duš.

Pomembno je, da opazimo, da Jezusova sočutna dejanja niso bila občasna in da niso narekovala dejanj na osnovi seznama nalog, ki jih je bilo treba opraviti, temveč da so bila vsakdanji izraz njegove resnične čiste ljubezni do Boga in njegovih otrok in vztrajne želja, da bi jim pomagal.

Jezus je potrebe ljudi znal prepoznati celo na daljavo. Ne preseneča, da je na primer takoj, ko je ozdravil služabnika nekega stotnika, ¹⁰ odpotoval iz Kafaranuma v mesto, ki se je imenovalo Nain. Prav tam je napravil enega najbolj ganljivih čudežev v svojem zemeljskem delovanju, ko je mrtvemu mladeniču, edinemu sinu ovdovele matere, ukazal, naj vstane in živi. Jezus ni čutil le silnega trpljenja te revne matere, temveč tudi njene težke življenjske okoliščine, in ga je ganilo iskreno sočutje do nje. ¹¹

Veliko ljudi v dosegu našega vpliva prav kakor grešnica in vdova iz Naina išče tolažbo, pozornost, vključenost in vsako pomoč, ki jim jo lahko ponudimo. Vsi smo lahko orodje v Gospodovih rokah in ravnamo sočutno do ljudi v stiski, prav kakor je Jezus.

Poznam deklico, ki se je rodila z zelo hudo zajčjo ustnico in volčjim žrelom. Na svoj drugi dan življenja je morala imeti prvo od vrste številnih operacij. Ta deklica in njeni starši, ki jih gani iskreno sočutje do tistih, ki doživljajo isti izziv, si prizadevajo nuditi podporo, razumevanje in čustveno pomoč drugim, ki se soočajo s to težko stvarnostjo. Nedavno sta mi pisala in povedala: »Zaradi hčerkinega izziva sva imela priložnost srečati čudovite ljudi, ki so potrebovali tolažbo, podporo in spodbudo. Hčerka, ki je zdaj stara enajst let, je pred časom govorila s starši dojenčka z istim izzivom. Med pogovorom je za trenutek snela masko, ki jo je nosila zaradi pandemije, zato da sta starša videla, da obstaja upanje, čeprav je pred tem dojenčkom v naslednjih nekaj letih še dolga pot, zato da bo težava odpravljena. Čutiva veliko hvaležnost za priložnost, da sva do teh, ki trpijo, sočutna, kakor je Odrešenik do naju. Čutiva, da je najina bolečina manjša vsakokrat, ko lajšava bolečino nekoga drugega.«

Moji dragi prijatelji, ko si bomo namerno prizadevali, da bi v svoj način življenja vključili sočuten odnos, katerega vzor je Odrešenik, bomo postali dojemljivejši do potreb ljudi. S to poglobljeno dojemljivostjo bodo občutki iskrenega zanimanja in ljubezni prevevali prav vsako naše dejanje. Gospod bo prepoznal naša prizadevanja in bomo zagotovo blagoslovljeni s priložnostmi, da bomo orodje v njegovih rokah, tako da bomo mehčali srca in prinašali pomoč tistim, katerih »roke /…/ so povešene«. ¹²

Jezusovo svarilo farizeju Simonu je bilo prav tako jasno, naj nikoli ostro in kruto ne sodimo bližnjih, ker zaradi svojih nepopolnosti vsi potrebujemo razumevanje in milost ljubečega nebeškega Očeta. Mar ni bilo to točno to, kar je Odrešenik učil ob drugi priložnosti, ko je rekel: »Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?« ¹³

Upoštevati moramo, da ni enostavno razumeti vseh okoliščin, ki nekoga privedejo do nekega stališča ali reakcije. Videz lahko vara in pogosto ne predstavlja pravilne ocene vedénja nekoga. Kristus je v nasprotju z vami in menoj zmožen jasno videti vse vidike dane situacije. ¹⁴ Čeprav Odrešenik pozna vse naše šibkosti, nas ne obsodi naglo, temveč z nami vseskozi dela sočutno in nam pomaga odstraniti bruno iz našega očesa. Jezus vselej gleda v srce, ne videza. ¹⁵ On sam je izjavil: »Ne sodite po videzu.« ¹⁶

Zdaj pa premislite Odrešenikov modri nasvet dvanajstim nefijskim učencem glede tega vprašanja:

»In vedite, da boste sodniki temu ljudstvu glede na sodbo, ki vam jo bom dal, ki bo pravična. Kakšni ljudje morate torej biti? Resnično vam pravim, prav kakršen sem sam.« ¹⁷

»Zato bi želel, da bi bili popolni prav kakor jaz ali kakor je popoln vaš Oče, ki je v nebesih.« ¹⁸

Gospod v tem kontekstu sodbo usmeri na tiste, ki se odločijo nepravično soditi domnevne šibkosti drugih. Zato da bomo izpolnjevali pogoje, da bomo pravični sodniki, si prizadevajmo postati kakor Odrešenik in na nepopolnosti drugih glejmo sočutno, in sicer z njegovimi očmi. Glede na to, da je pred nami še dolga pot, preden bomo dosegli popolnost, bi bilo morda najbolje, če bi sedli k Jezusovim nogam in zaradi svojih nepopolnosti rotili za milost, kakor je skesana ženska v farizejevi hiši, in da ne bi toliko časa in energije porabili za to, da bi se ukvarjali z opaznimi nepopolnostmi drugih.

Moji dragi prijatelji, pričujem, da bomo, ko si prizadevamo, da bi v svoja življenja vnesli Odrešenikov vzor sočutja, bolj zmožni pohvaliti vrline bližnjih, naš naravni nagon, da bi njihove nepopolnosti obsojali, pa se bo zmanjšal. Bolj bomo v stiku z Bogom in naša življenja bodo zagotovo postala prijetnejša, naši občutki bolj blagi in našli bomo neskončni vir sreče. Poznali nas bodo kot mirovnike, ¹⁹ katerih besede so blage kakor zora pomladnega jutra.

Molim, da bomo do drugih postali bolj potrpežljivi in razumevajoči in da bo Gospodova milost v popolni krotkosti ublažila našo nepotrpežljivost do njihovih nepopolnosti. To nas prosi Odrešenik. Pričujem, da živi. On je popolni vzor usmiljenega in potrpežljivega učenca. O teh resnicah pričujem v svetem imenu Odrešenika Jezusa Kristusa, amen.