2016
Ko e Maʻongoʻonga Moʻoní
Fēpueli 2016


Kae ʻOua Ke Tau Toe Fakataha Mai

Ko e Maʻongoʻonga Moʻoní

ʻOku ʻikai fie maʻu ke tau sio mamaʻo ke vakai ki he kau moʻungaʻi tangata pe fafine ʻoku ʻikai fakatokangaʻi pe ngalo ʻi he moʻui fakaʻahó.

Koeʻuhí ʻoku tau fehangahangai maʻu pē mo e fakaʻuhingaʻi ʻe he māmaní ʻa e lavameʻá mo e maʻongoʻongá, ʻoku mahino pē ʻe lava ke tau fakafehoanaki hotau tuʻungá mo e tuʻunga ʻo e kakai kehé, pe hangē ʻoku nau ʻi aí, pea ʻi hono fakafehoanaki e meʻa ʻoku tau maʻú mo ia ʻoku maʻu ʻe he niʻihi kehé. … ʻOku tau faʻa tuku ke fakaʻauha ʻe he ngaahi fakafehoanaki taʻe totonu mo halá ʻetau fiefiá ʻi he taimi ʻoku nau fakatupu ai ke tau ongoʻi taʻe kakato, taʻefeʻunga pe taʻe lavameʻá. Koeʻuhí ko e ngaahi ongo ko ʻení, ʻoku faʻa taki ai kitautolu he taimi ʻe niʻihi ki he fehalākí mo tokanga pē ki he meʻa ʻoku ʻikai ke tau malavá kae ʻikai fakatokangaʻi ʻa e ngaahi tafaʻaki ʻo ʻetau moʻuí ʻoku ʻi ai ʻa e ngaahi ʻelemēniti ʻo e maʻongoʻonga moʻoní. …

ʻĪmisi
Mother holding baby in Cochabamba Bolivia

… Ko e moʻoni ʻoku kau ai ʻa e ngaahi meʻa kuo pau ke fai kae lava ke hoko ko ha tamai pe faʻē lelei, ka, ke fakamatalaʻi fakalūkufuá, ʻoku ʻi ai foki mo ha fanga kiʻi fatongia mo e ngāue tokoni mo ha feilaulau ʻoku kau ai hono foaki pe fakamoleki ʻo e moʻui ʻa ha taha maʻá e niʻihi kehé pea mo e ʻEikí. ʻOku kau ai ʻa hono maʻu ha ʻilo ki heʻetau Tamai Hēvaní mo ʻEne ongoongoleleí. ʻOku kau ai ʻa hono ʻomi ʻo e niʻihi kehé ki he tuí mo e feohi ʻi Hono puleʻangá. ʻOku ʻikai ke faʻa maʻu ʻe he ngaahi meʻá ni ʻa e tokanga pe fakahīkihiki ʻa e māmaní. …

Ko e moʻoni ʻoku ʻikai fie maʻu ke mamaʻo ʻetau sió ke vakai ki he kau moʻungaʻi tangata pe fafine ʻoku ʻikai fakatokangaʻi pe ngalo ʻi he moʻui fakaʻahó. Ko ʻeku lea ʻeni ki he niʻihi ʻo kimoutolu ʻoku ou ʻilo ʻoku mou fakahoko fakalongolongo maʻu pē ʻa e ngaahi meʻa ʻoku totonu ke mou faí. Ko ʻeku ʻuhinga kiate kinautolu ʻoku nau ʻi ai maʻu pē mo loto fiengāue maʻu peé. Ko ʻeku ʻuhingá ki he ngaahi faʻē loto toʻa makehe ʻe—lau-houa, ʻaho mo e pō—ʻa ʻene nofo mo tokangaʻi ha fānau ʻoku puke, pe taha faingataʻaʻia fakaesino ʻoku fefaʻuhi mo faingataʻaʻia kae ʻikai lāunga. ʻOku ou fakakau ai e niʻihi ʻoku nau tokoni maʻu pē ke foaki totó. … ʻOku ou fakakaukau kiate kinautolu ʻoku ʻikai ko ha faʻeé ka ʻoku nau hoko ko ha “faʻē” ki he fānau ʻo e māmaní. ʻOku ou lea kiate kinautolu ʻoku ʻi ai maʻu pē ke ʻofa mo tokangaʻí.

ʻOku ou talanoa foki ʻo kau ki he kau faiako, neesi, mo e kau ngoué mo e niʻihi kehe ʻoku nau fai e ngāue lelei ʻo e māmaní, ʻa ia ʻoku nau akoʻi mo fafangaʻi mo fakakofuʻí, ka ʻoku nau fai foki e ngāue ʻa e ʻEikí—ʻa kinautolu ʻoku langaki hake mo ʻofá. Ko ʻeku ʻuhingá kiate kinautolu ʻoku faitotonu mo angaʻofa pea mo ngāue mālohi ʻi heʻenau ngaahi ngāue fakaʻahó, ka ʻoku nau toe hoko ko e kau tamaioʻeiki ʻa e ʻEikí mo e kau tauhi sipi ʻo ʻEne fanga sipí. …

Kiate kinautolu ʻoku nau fakahoko e ngāue angamaheni ʻo e māmaní, ka ʻoku nau fifili ki he mahuʻinga ʻo ʻenau lavameʻá; kiate kinautolu ʻoku hoko ko e kau ngāue ʻo e Siasí ni, ʻa ia ʻoku nau ʻunuaki ʻa e ngāue ʻa e ʻEikí ʻi ha ngaahi founga fakalongolongo kae mahuʻingá; kiate kinautolu ko e māsima mo e mālohinga ʻo e māmaní mo e huituʻa ʻo e puleʻanga takitaha—ʻoku mau fakahaaʻi atu ʻemau tanganeʻia ʻiate kimoutolú. Kapau te mou kātaki ki he ngataʻangá, pea kapau ʻoku mou loto-toʻa ʻi he fakamoʻoni kia Sīsuú, te mou aʻusia ʻa e maʻongoʻonga moʻoní pea nofo ʻi he ʻao ʻo ʻetau Tamai Hēvaní.