Načrt odrešitve nebeškega Očeta

• Vsi smo Božji duhovni otroci. Ustvaril nas je po svoji podobi.

• Preden smo se rodili na zemlji, smo živeli z Bogom. Smo člani Božje družine. Pozna vsakega od nas in nas ljubi.

• Bog je pripravil načrt za našo srečo in napredek v tem življenju in v večnosti.

• V predzemeljskem življenju smo se odločili, da bomo sledili Božjemu načrtu. To je pomenilo, da smo prišli na zemljo in tako naredili naslednji korak v večnem napredovanju.

• Jezus Kristus je v središču Božjega načrta. Omogoča nam nesmrtnost in večno življenje.

• Jezus Kristus je pod Božjim vodstvom ustvaril zemljo.

• Adam in Eva sta bila prva od Božjih duhovnih otrok, ki sta prišla na zemljo. Bog je ustvaril njuni telesi in ju postavil v rajski vrt.

• Adam in Eva sta se pregrešila, bila izgnana iz vrta in ločena od Božje navzočnosti. Ta dogodek se imenuje padec.

• Po padcu sta Adam in Eva postala smrtnika. Kot smrtnika sta se lahko učila, napredovala in imela otroke. Izkusila sta tudi žalost, greh in smrt.

• Padec je bil za človeštvo korak naprej. Padec nam je omogočil, da smo se rodili na zemlji in napredovali v načrtu nebeškega Očeta.

• Po Božjem načrtu smo morali priti na zemljo, da bi dobili snovna telesa, se učili in rasli.

• Na zemlji se učimo hoditi z vero. Vendar nas nebeški Oče ni pustil same. Naklonil nam je številne darove in vodnike, ki nam pomagajo, da se vrnemo v njegovo navzočnost.

• Vsak od nas greši in vsak od nas bo umrl. Ker nas Bog ljubi, je na zemljo poslal svojega Sina Jezusa Kristusa, da bi nas odrešil greha in smrti.

• Zaradi Jezusove odkupne žrtve nam je lahko odpuščeno in smo očiščeni svojih grehov. Ko se pokesamo, se lahko v srcu spremenimo na bolje. Tako se lahko vrnemo v Božjo navzočnost in prejmemo polnost radosti.

• Zaradi Jezusovega vstajenja bomo po smrti vsi vstali. To pomeni, da se bosta duh in telo vsakega človeka ponovno združila in vsak od nas bo večno živel v popolnem, vstalem telesu.

• Jezus Kristus ponuja tolažbo, upanje in ozdravitev. Z odkupnim žrtvovanjem nam je najgloblje izkazal svojo ljubezen. Vse, kar je v življenju nepravično, odkupna daritev Jezusa Kristusa lahko popravi.

• Ko naše snovno telo umre, naš duh še naprej živi v svetu duhov. To je začasno stanje učenja in priprave pred vstajenjem.

• V svetu duhov se učimo evangelij Jezusa Kristusa, zato lahko še naprej rastemo in napredujemo.

• Po obdobju v svetu duhov je vstajenje naslednji korak na naši večni poti.

• Vstajenje je združitev našega duha in telesa. Vsak od nas bo vstal in imel izpopolnjeno snovno telo. Živeli bomo večno. To nam omogočata Odrešenikova odkupna daritev in vstajenje.

• Ko bomo vstali od mrtvih, bo Jezus Kristus naš sodnik. Z zelo redkimi izjemami bodo vsi Božji otroci prejeli mesto v kraljestvu slave.

• Čeprav bomo vsi vstali, ne bomo vsi prejeli enake večne slave. Jezus nam bo sodil glede na našo vero, dela in kesanje v zemeljskem življenju in v svetu duhov. Če smo zvesti, se lahko vrnemo živet v Božjo navzočnost.

Bog je Oče našega duha. Mi smo dobesedno njegovi otroci, ustvarjeni po njegovi podobi. Vsak od nas ima kot Božji otrok božansko naravo. To spoznanje nam lahko pomaga v težkih trenutkih in nas navdihuje, da postanemo najboljša inačica sebe.

Še preden smo se rodili na zemlji, smo živeli z Bogom kot njegovi duhovni otroci. Smo člani Božje družine.

Slika

Predsednik M. Russell Ballard

»Obstaja pomembna identiteta, ki nam je vsem skupna zdaj in za vedno, ki je ne smemo nikoli pozabiti in za katero moramo biti hvaležni. To je, da ste in ste vedno bili Božji sin ali hči z duhovnimi koreninami v večnosti.

/…/ Razumevanje te resnice – resnično razumevanje in sprejemanje te resnice – spremeni življenje. Daje vam izjemno identiteto, ki vam je nihče nikoli ne more vzeti. Še bolj kot to pa bi vam moralo dati izjemen občutek vrednosti in občutek, da ste neizmerno dragoceni. Nazadnje, zagotavlja vam božanski, plemeniti in vredni namen v življenju« (M. Russell Ballard, »Children of Heavenly Father« [duhovne minute na Univerzi Brighama Younga, 3. mar. 2020], 2, speeches.byu.edu).

Nebeški Oče nas ljubi in si želi, da bi mu postali podobni. Oče je povzdignjeno bitje s poveličanim snovnim telesom.

V predzemeljskem življenju smo se naučili, da ima Bog za nas načrt, po katerem naj bi mu postali podobni. Del njegovega načrta je bil, da bomo zapustili svoj nebeški dom in prišli na zemljo, da bi prejeli snovno telo. V času, ko nismo v Božji navzočnosti, naj bi pridobili tudi izkušnje in razvili vero. Življenja z Bogom se ne bomo spominjali. Vendar pa naj bi on poskrbel za vse, kar bomo potrebovali, da bi se lahko vrnili in živeli z njim.

Svobodna volja oziroma svoboda in sposobnost odločanja je bistveni del Božjega načrta za nas. V predzemeljskem življenju se je vsak od nas odločil, da bo sledil Božjemu načrtu in prišel na zemljo, da bi naredil naslednji korak v svojem večnem napredovanju. Razumeli smo, da bomo tu imeli veliko novih priložnosti za rast in doživljali radost. Razumeli smo tudi, da se bomo soočili z nasprotovanjem. Doživeli bomo skušnjave, preizkušnje, žalost in smrt.

Ko smo se odločili, da pridemo na zemljo, smo zaupali v Božjo ljubezen in pomoč. Zaupali smo v njegov načrt za našo odrešitev.

Jezus Kristus je v središču Božjega načrta. Preden smo prišli na zemljo, smo vedeli, da se sami ne moremo vrniti v Božjo navzočnost. Nebeški Oče je izbral Jezusa Kristusa, svojega prvorojenega Sina, da bi nam omogočil vrnitev k njemu in večno življenje.

Jezus je to rade volje sprejel. Pristal je, da bo prišel na zemljo in nas odrešil s svojim odkupnim žrtvovanjem. Njegova odkupna daritev in vstajenje naj bi omogočila uresničitev Božjih namenov za nas.

Adam in Eva sta bila prva duhovna otroka nebeškega Očeta, ki sta prišla na zemljo. Bog je ustvaril njuni snovni telesi po svoji podobi in ju postavil v rajski vrt. V vrtu sta bila nedolžna in Bog je poskrbel za njune potrebe.

Ko sta bila Adam in Eva v vrtu, jima je Bog zapovedal, naj ne jesta sadu z drevesa spoznanja dobrega in hudega. Če bi to zapoved upoštevala, bi lahko ostala v vrtu. Vendar pa ne bi mogla napredovati tako, da bi se učila na podlagi nasprotovanj in izzivov zemeljskega življenja. Ne bi mogla spoznati radosti, ker ne bi mogla izkusiti žalosti in bolečine.

Satan je skušal Adama in Evo, da bi jedla prepovedani sad, in odločila sta se za to. Zaradi te odločitve sta bila izgnana iz vrta in ločena od Božje navzočnosti. Ta dogodek se imenuje padec.

Po padcu sta Adam in Eva postala smrtnika. Nista bila več nedolžna, razumela in izkusila sta dobro in hudo. Zaradi svoje svobodne volje sta se lahko odločala med njima. Ker sta se Adam in Eva soočala z nasprotovanji in izzivi, sta se lahko učila in napredovala. Ker sta izkusila žalost, sta lahko izkusila tudi radost. (Gl. 2 Nefi 2:22–25.)

Kljub težavam sta Adam in Eva čutila, da je biti smrtnik velik blagoslov. Eden od blagoslovov je bil, da sta lahko imela otroke. To je omogočilo drugim Božjim duhovnim otrokom, da so prišli na zemljo in prejeli snovna telesa.

Glede blagoslovov padca sta se Adam in Eva radostila. Eva je rekla: »Če se ne bi pregrešila, nikoli ne bi imela potomstva in nikoli ne bi poznala dobrega in húdega in radosti najine odkupitve in večnega življenja, ki ga Bog daje vsem poslušnim.« (Mojzes 5:11–11, gl. tudi 2 Nefi 2:25.)

Slika

Nasmejan fant

Prejmemo snovno telo

Eden od namenov prihoda na zemljo je, da prejmemo snovno telo, v katerem lahko prebiva naš duh. Naše telo je sveta, čudežna Božja stvaritev. S snovnim telesom lahko delamo, se učimo in doživljamo veliko stvari, ki jih naš duh ni mogel. Lahko napredujemo tako, kakor kot duh nismo mogli.

Ker je naše telo umrljivo, doživljamo bolečine, bolezni in druge preizkušnje. Zaradi teh izkušenj se lahko učimo potrpežljivosti, sočutja in drugih božanskih lastnosti. Lahko so del naše poti do radosti. Ko se odločamo za pravo pot, kadar je to težko, vera, upanje in dobrotljivost pogosto postanejo del našega značaja.

Drugi namen zemeljskega življenja je, da se naučimo modro upravljati s svojo svobodno voljo – da izberemo to, kar je prav. Naučiti se modro upravljati s svobodno voljo je bistveno, da postanemo podobni Bogu.

Nebeški Oče in Jezus Kristus nas učita, kaj je prav, in nam dajeta zapovedi, ki nas vodijo k sreči. Satan nas mami, da bi ravnali napačno, saj želi, da bi bili nesrečni, kot je on. Soočamo se z nasprotovanjem med dobrim in zlim, kar je neizbežno, ko se učimo upravljati s svobodno voljo (gl. 2 Nefi 2:11).

Ko smo poslušni Bogu, rastemo in prejemamo blagoslove, ki nam jih je obljubil. Če mu nismo poslušni, se od njega oddaljimo in prejmemo posledice greha. Čeprav se včasih zdi drugače, greh navsezadnje vodi do tega, da smo nesrečni. Pogosto blagoslovi poslušnosti – in posledice greha – niso takoj očitni ali vidni navzven. Vendar so zanesljivi, saj je Bog pravičen.

Tudi če se trudimo po svojih najboljših močeh, vsi grešimo in smo »brez Božje slave« (Rimljanom 3:23). Ker se je nebeški Oče tega zavedal, nam je zagotovil možnost, da se lahko pokesamo in se lahko vrnemo k njemu.

Kesanje nam v življenje prinese moč našega Odrešenika, Jezusa Kristusa (gl. Helaman 5:11). Ko se pokesamo, postanemo očiščeni grehov z odkupno daritvijo Jezusa Kristusa in z darom Svetega Duha (gl. 3 Nefi 27:16–20). Zaradi kesanja izkusimo radost. Odprta nam je pot nazaj k nebeškemu Očetu, saj je usmiljen. (Gl. »Kesanje« v 3. lekciji.)

Naslednji namen tega življenja je, da pridobimo izkušnje, ki jih lahko pridobimo le z ločitvijo od nebeškega Očeta. Ker ga ne vidimo, se moramo naučiti hoditi z vero (gl. 2 Korinčanom 5:6–7).

Bog nas na tej poti ni pustil same. Zagotovil nam je Svetega Duha, ki nas vodi, krepi in posvečuje. Zagotovil nam je tudi svete spise, preroke, molitev in evangelij Jezusa Kristusa.

Vsak del naše smrtne izkušnje – radost in žalost, uspehi in neuspehi – nam lahko pomaga rasti, ko se pripravljamo na vrnitev k Bogu.

Slika

Harry Anderson: Križanje

Jezus Kristus je premagal smrt za vse

Ko je Jezus Kristus umrl na križu, se je njegov duh ločil od telesa. Tretji dan sta se njegov duh in telo ponovno združila in se nikoli več ne bosta ločila. Prikazal se je številnim ljudem in jim pokazal, da ima neumrljivo telo iz mesa in kosti. To združitev duha in telesa imenujemo vstajenje.

Vsak od nas bo kot smrtnik umrl. Ker pa je Jezus zmagal nad smrtjo, bo vsak človek, ki se rodi na zemlji, vstal od mrtvih. Vstajenje je božanski dar za vse, prejmemo ga zaradi Odrešenikovega usmiljenja in odkupne milosti. Duh in telo vsakega človeka se bosta ponovno združila in vsak od nas bo večno živel v popolnem, vstalem telesu. Če ne bi bilo Jezusa Kristusa, bi smrt končala vsako upanje na prihodnje življenje z nebeškim Očetom (gl. 2 Nefi 9:8–12).

Da bi razumeli upanje, ki ga lahko prejmemo po Kristusu, moramo razumeti zakon pravičnosti. To je nespremenljiv zakon, ki prinaša posledice za naša dejanja. Poslušnost Bogu prinaša pozitivne posledice, neposlušnost pa negativne. (Gl. Alma 42:14–18.) Ko grešimo, postanemo duhovno nečisti, nič nečistega pa ne more bivati v Božji navzočnosti (gl. 3 Nefi 27:19).

Slika

Harry Anderson: Jezus moli v Getsemaniju

Med odkupnim žrtvovanjem je Jezus Kristus stopil na naše mesto, trpel in plačal kazen za naše grehe (gl. 3 Nefi 27:16–20). Božji načrt daje Jezusu Kristusu moč, da posreduje v našem imenu – da stoji med nami in pravico (gl. Mozija 15:9). Jezus lahko zaradi svojega odkupnega žrtvovanja v našem imenu uveljavlja svoje pravice do usmiljenja, ko udejanjamo vero v kesanje (gl. Moroni 7:27, Nauk in zaveze 45:3–5). »In tako lahko milost zadostí zahtevam pravice in jih obda z rokami varnosti« (Alma 34:16).

Le zaradi daru Odrešenikove odkupne daritve in zaradi svojega kesanja se lahko vrnemo in živimo z Bogom. Ko se pokesamo, nam je odpuščeno in smo duhovno očiščeni. Odvzeto nam je breme krivde zaradi naših grehov. Naša ranjena duša je ozdravljena. Navda nas radost (gl. Alma 36:24).

Četudi smo nepopolni in nam morda ponovno ne uspe, premore Jezus Kristus več milosti, ljubezni in usmiljenja, kot mi premoremo neuspeha, napak ali greha. Bog je vedno pripravljen in željan, da nas objame, ko se obrnemo nanj in se pokesamo (gl. Luka 15:11–32). Nič in nihče »nas ne bo mog[el] ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem Gospodu« (Rimljanom 8:39).

Jezus Kristus je s svojim odkupnim žrtvovanjem prevzel naše bolečine, stiske in slabosti. Zato ve po mesu, »kako podpirati svoje ljudstvo glede na njihove slabosti« (Alma 7:12, gl. tudi 11. verz). Vabi nas: »Pridite k meni.« Ko to storimo, nam nakloni počitek, upanje, moč, perspektivo in ozdravljenje (Matej 11:28, gl. tudi 29.–30. verz).

Če se zanašamo na Jezusa Kristusa in njegovo odkupno daritev, nam lahko pomaga prestati preizkušnje, bolezni in bolečine. Lahko nas navdajajo radost, mir in tolažba. Vse, kar je v življenju nepravično, odkupna daritev Jezusa Kristusa lahko popravi.

Božji načrt nam omogoča, da rastemo in prejmemo večno življenje. Po času, ki ga preživimo v svetu duhov, je vstajenje naš naslednji korak v tej rasti.

Vstajenje je združitev našega telesa in duha. Vsak od nas bo vstal. To nam omogočata Odrešenikova odkupna daritev in vstajenje. (Gl. Alma 11:42–44.)

Ko bomo vstali, bo vsak od nas imel popolno snovno telo brez bolečin in bolezni. Nesmrtni bomo in bomo živeli večno.

Ker bomo vsi vstali, bomo vsi rešeni – ali odrešeni – telesne smrti. Ta dar prejmemo zaradi milosti Jezusa Kristusa.

Rešeni – ali odrešeni – smo lahko tudi posledic, ki jih zakon pravice zahteva zaradi naših grehov. Tudi ta dar je mogoč zaradi zaslug in usmiljenja Jezusa Kristusa, ko se pokesamo. (Gl. Alma 42:13–15, 21–25.)

Povzdignjenje oziroma večno življenje je najvišje stanje sreče in slave v celestialnem kraljestvu. Povzdignjenje ni bezpogojni dar. Predsednik Russell M. Nelson je učil: »Med te neizogibne pogoje sodi vera v Gospoda, kesanje, krst, prejem Svetega Duha in to, da zvesto spolnjujemo tempeljske uredbe in zaveze.« (»Odrešitev in povzdignjenje«, Liahona, apr. 2008)

Povzdignjenje pomeni večno življenje z Bogom v večnih družinah. To pomeni, da spoznamo Boga in Jezusa Kristusa, jima postanemo podobni in izkusimo življenje, ki ga živita.