Kweilo̧k Eo Eļap
Iakwe ro Rikōjdat Kom̧
Oktoba 2020 kweilo̧k eo eļap


Iakwe ro Rikōjdat Kom̧

Jelā bwe jej aolep ajri ro nejin Anij ej letok juon visiōn eo kōn jon̄an aorōk in armej im ankilaan im maron̄ eo n̄an jutak ilōn̄in ekajet ko rejjab jim̧we im ekajet.

Katak ko an Irooj rej n̄an indeeo im n̄an aolep ro nejin Anij. Ilo katak in inaaj lewaj jejjo waanjon̄o̧k ko jān United States, ak katak ko rej katakin rej iookļo̧k aolep jikin.

Jej mour ilo juon tōre eļap illū im dike doon ilo jemjerā an politic im kakien ko. Jekar en̄jake ilo jam̧ar in ke ro jet rej protest rekar eļļā ioon kōm̧m̧an aeņōm̧m̧an im kar bōk koņaer ilo m̧wil in ko̧kkure. Jej en̄jake ilo jet jikin kāāmpein ko n̄an opij ko an public. Būrom̧ōj eo, jet iaan men kein rekar ekōnono kaki im ukōti n̄an ļōmņak ko ikkijeen politic im naan in kakkobaba ko rejjab em̧m̧an ilo kweilo̧k ko ad ilo Kabun̄ in.

Ilo kien eo an democratic jenaaj wōr oktak in ļōmņak n̄an kāālet armej ro rej ettōr n̄an jea ko im kakien ko. Ijoke, āinwōt rikaļoor ro an Kraist jej aikuj joļo̧k illu im matōrtōr ilo kālet ko rej iakweelel kaki ak joļo̧ki ilo jabdewōt jekjek ko.

Pija
Kwaļo̧k eo ioon Toļ eo

En̄in ej juon iaan katak ko an Rilo̧mo̧o̧r, emaron̄ bun̄bun̄ ak ejeja rej mour kaki:

“A lo Ij ba n̄an kom̧, kom̧in iakwe ro rikōjdāte kom̧, jouj n̄an ro rej kanejnej e kom̧, im jar kōn ro rej ikkure kake kom̧ im matōrtōre kom̧

“A lo Ij ba n̄an kom̧, kom̧in iakwe ro rikōjdāte kom̧, jouj n̄an ro rej kanejnej e kom̧, im jar kōn ro rej ikkure kake kom̧ im matōrtōre kom̧” (Matu 5:43–44). 1

Ilo elōn̄ epepen ko Rijew em̧ōj katakin er bwe ren dike rikōjdat ro aer, im tokālik rekar en̄taan ium̧win kajoor im nana ko an ri Rom ro. Jekdoon ak Jisōs ekar katakin er n̄an “Iakwe ro rikōjdat er” im “kōm̧m̧an em̧m̧an … n̄an ro rej dike er.”

Pija
Jisōs ej katakin ilo Amedka

Em̧ool ilo raan kein ad, men kein rej katak ko rej wōnm̧aanļo̧k ilo mour ko an juon make im jemjerā in politic! Im en̄in ejja men eo wōt ad Rilo̧mo̧o̧r ej kakien kōj n̄an kōm̧m̧ane. Ilo Bok in Mormon jej riit, “Bwe em̧ool, em̧ool Ij ba n̄an kom̧, eo ewōr jetōb in jum̧ae ilo e ejjab jān Eō, ak ej jān devil, eo ej jemān jum̧ae, im ej pukwōj būruōn armej n̄an aitwerōk kōn illu, ippān doon” (3 Nipai 11:29

Iakwe rikōjdat ro ad im rijum̧ae ro ejjab pidodo. “Eiten aolepād jejjan̄in tōpar jon̄o̧k eo … an iakwe im jeorļo̧k bōd,” Būreejtōn Gordon B. Hinckley ekar lale, im kakkobaba “Ej aikuj make katakin eļapļo̧k jān jon̄an eo jemaron̄ e.” 2 Bōtaab kain iakwe rōt in aikuj aorōk, bwe ej m̧ōttan kien ko ruo reļļap an Rilo̧mo̧o̧r n̄an “yokwe ri turuṃ im āinwōt kwe” (Matu 22:37, 39). Im ej aikuj tōprak, bwe E ekar bar katakin, “Kajjitōk im naaj lewōj ñan koṃ; kappukot im koṃ naaj lo” (Matu 7:7). 3

Ekōjkan ad kōjparok kien kein rekwojarjar ilo juon laļ eo ijo jej bar āinwōt mour kōn kien ko an armej? Em̧ool, ewōr ippād katak ko an Rilo̧mo̧o̧r make im waanjon̄o̧k ko kōn wāween kōm̧m̧an bwe en einjuon wōt ippān kien ko an indeeo im ippān kakien ko kōm̧m̧an jān armej. Ke rijum̧ae ro rekar kappukot n̄an aujiid E kōn juon kajjitōk eļan̄n̄e Rijew ro rej aikuj kōļļā tax ko n̄an ri Rome ro, E ekar jitōn̄ļo̧k pija eo pijaan Sizar ilo kōba ko aer im ba, “Kōn men in koṃwin leḷọk ñan Sizar men ko an Sizar, im ñan Anij men ko an Anij” (Luk 20:25 4

Pija
Leļo̧k n̄an Sizar

Kōn menin, jej, aikuj n̄an ļoor kien ko an armej (leļo̧k n̄an Sizar) n̄an mour ilo aeņōm̧m̧an ium̧win mālim im kajoor ejim̧we, im barāinwōt n̄an ļoor kakien ko an Anij n̄an wōnm̧aanļo̧k n̄an ijo jej jibadōke indeeo. Ak ewi wāween ad kōm̧m̧ane menin—eļaptata ekōjkan ad ekkatak n̄an iakwe māllijon̄ ko ad im rikōjdāt ro ad?

Katak eo an Rilo̧mo̧o̧r bwe jen jab “aitwerōk kōn illu” ej juon bun̄tōn eo jinoin tata. Devil eo ej jemen iakweelel, im e eo ej kallu armej bwe ren aitwerōk kōn illu. Ej ejaake jem̧jerā in kōjdat im dike doon ilubwiljin kajjojo armej im kurup in armej ro. Būreejtōn Thomas S. Monson ekar katakin bwe illu ej “Kein jerbal eo an Setan,” n̄an “illu ej n̄an depdepļo̧k ilo kapo ko an Setan. Ejjeļo̧k emaron̄ kōm̧m̧an ad ilju. Ej ad kāālet.” 5 Illu ej juon iaļ n̄an jepelļo̧k im kōjdat. Jej wōnm̧aanļo̧k im iakwe ro rej jum̧ae kōj n̄e jejjab bwe jen illu im dike ro me jejjab errā ippāer. Ebar jipan̄ eļan̄n̄e jenaaj ikdeleel n̄an ekkatak jān er.”

Ilōn̄inļo̧k jet wāween ko n̄an kalōk kajoor eo n̄an iakwe ro jet ej juon wāween jerbal eo epidodo kar kōmeļeļeik ilo juon al in jem̧aan. Ke jej kajjieon̄ meļeļe im karōk kōj n̄an juon m̧anit eoktak, jej aikuj kajjieon̄ jeļā er. Ilo jekjek ko rellōn̄, ajļo̧k eo an ruwaimājet ro ak aaet jememe ej leļo̧k wāween eo n̄an kōm̧m̧an jem̧jerā ak aaet iakwe ke loļo̧k ko rej kōm̧m̧an aenōm̧m̧an im kauteej. 6

Juon jipan̄ eļapļo̧k ilo ekkatak n̄an iakwe ro rej jum̧ae kōj im rikōjdat ro ad ej n̄an kappukot im meļeļe kajoor in iakwe. En̄in jilu katak ko iaan kanaan ko rellōn̄ kōn menin.

Rikanaan Josep Smith ekar katakin “ej juon iien kautiej unin tōl eo me iakwe ej kieotak iakwe. Jen kwaļo̧k iakwe—kwaļo̧k ad jouj n̄an aolep armej.” 7

Būreejtōn Howard W. Hunter ekar katakin: “Laļ in eo jej mour ie enaaj jeram̧m̧an eļap eļan̄n̄e em̧m̧aan ro im kōrā ro aolep jikin renaaj kōjerbal iakwe em̧ool an Kraist, eo ej jouj, meanwōd, im ettā. Ej ilo ejjeļo̧k ebanban ak uteij bōro. … Ejjab kappukot n̄an bōk wōņeen. … Ejjeļo̧k jikin ekajet ro jet, matōrtōr, ak ko̧kkure ippān. … Ej rōjan̄ armej ro rej itok jān jikin ko reoktak n̄an mour ippān doon ilo Mour in Rikūrijin mekarta tōmak ko aer ilo kabun̄, kūl, jikin ko rej itok jāni, jon̄an aer jāān, jeļāļo̧kjeņ, ak m̧anit.” 8

Im Būreejtōn Russell M. Nelson ekar rōjan̄ kōj n̄an “kōļapļo̧k doulul in iakwe ko ad n̄an jibūrlepetok likio in juon baam̧le an aolep armej.” 9

Juon m̧ōttan eo aorōk in iakwe ro rikōjdat ro ad ej n̄an leļo̧k n̄an Sizer ilo ad kōjparok kien ko an laļ ko reļļap ad. Men̄e katak ko an Jisōs rekar kōm̧m̧an oktak, E ekar jab katakin n̄an joļo̧k kien eo an laļ ak rūbwe kakien ko an laļ eo. Ekar katakin juon wāween em̧m̧anļo̧k. Revelesōn ko raan kein rej katak ejja wāween in wōt.

“En ejjeļo̧k armej ej rupi kien ko an āniin, bwe e eo ej kōjparok kien ko an Anij ejjeļo̧k an aikuj in rupi kien ko an āneo.

“Kōn menin, kōttāik kom̧ n̄an ritōl ro iāneo” (Katak im Bujen Ko 58:21–22

Im laajrak in tōmak eo ad, kar jeik jān Rikanaan Josep Smith ālkin Rikwojarjar ro m̧oktata rekar en̄taan kōn ko̧kkure ko rekōmmetak jān rikien ro an Missouri, ej kwaļok “Kōmij tōmak ilo tōl an kiin̄ ro, būreejtōn ro, ripepe ro, im riekajet ro, ilo pokake, kautieje, im rejetake kien eo” (Laajrak in Tōmak Ko 1:12

Menin ejjab meļeļein bwe jej errā ilo aolep men ko rej kōm̧m̧ani kōn kajoor eo an kien eo. Ejjab meļeļein bwe jej pokake kien eo kiiō im kōjerbal wāween ko rekaeņōm̧m̧an n̄an ukōti. Ej barāinwōt meļeļein bwe jej bōk tōprakin ekāleel ko ilo aeņōm̧m̧an. Jeban bōk koņaad ilo jerbal in ko̧kkure im kamijak jān ro rej illu ippān kōn tōprak eo. 10 Ilo doulul eo an democratic jej aolep iien lōn̄ ad iien em̧m̧an im eddo eo n̄an kowōnm̧aanļo̧k aeņōm̧m̧an m̧ae iien ekāleel eo tok juon.

Katak eo an Rilo̧mo̧o̧r n̄an iakwe ro rikōjdat ej pedped ioon m̧ool eo bwe aolep ro rej wabanban rej ajri ro nejin Anij rejitōnbōro. Pedped in indeeo im jet pedped ko kakien ko kar kajjeon̄i ilo iien protest ko raan ko ilo elōn̄ jikin ko ilo Amedka.

Pija
Protest ilo ainem̧m̧an

Eļaptata, jejjo rekar meļo̧klo̧k bwe Amendment eo Moktata n̄an Constitution eo an United States ej lukkuun kalikkar bwe “jim̧we eo an armej ro koba ippān doon ilo aeņōm̧m̧an im n̄an kwaļo̧k abōņōņō ko aer n̄an Kien eo.” En̄in ej wāween eo em̧ōj kōmālim n̄an bōk lōn̄tak ekkōl ko n̄an jukjuk in pād eo im n̄an lukkuun lale bōd in jerbal ko ilo kobban kien eo ak rijerbal ro ie. Em̧ōj an wōr bōd in jerbal ko ilo kobban im rijerbal ro ilo kien ko ad. Em̧ōj an wōr ro rej ekajet kōn oktak in kūl ak jerbal ko jet in ko̧kkure ilo m̧akūtkūt ko ilo ijoke jabdewōt im ilo m̧wil ko an juon make. Ilo juon persuasive essay an juon make armej, Reverend eo, Theresa A. Dear of the National Association for the Advancement of Colored People (NAACP) ekar kakemeemej kōj bwe “racism thrives on hatred, oppression, passivity, indifference and silence.” 11 Āinwōt membōr ro an Kabun̄ eo an Jisōs Kraist im Armej ro Rekwojarjar ilo Raan Ko Āliktata, jej aikuj kōm̧m̧an em̧m̧anļo̧k n̄an jipan̄ joļo̧k ekajet kōn oktak in kōļar in kūl.

Pija
Jerbal in ko̧kkure ejjab mālim

Ilo eo tok juon ekanooj ļap, jet iaan armej ro rej kobaļo̧k im ro rej jipan̄ iien protest ko im kōm̧m̧an ko aer rejjab ekkar im em̧m̧an rej kalikkar aer meļokļok bwe protest ko rie jān Jemenei rej protest ko n̄an kaeņōm̧m̧an. Ri protest ro ejjelo̧k aer jim̧we n̄an ko̧kkure, kōjorrāān, ak ko̧o̧te m̧weik ko ak n̄an kadikļo̧k kajoor eo an police ro an kien. Jemenei eo im kien ko ejjeļo̧k kūr ie n̄an kōm̧m̧an ko̧kkure kien eo ak joļo̧k kien eo. Aolepād—būlijmāāņ ro, ri protest ro, rijipan̄ ro, rialooj ro—aikuj meļeļe kōn jon̄an jim̧we ko ad im aorōk in eddo ko ad n̄an jutak wōt ilowaan kakien ko em̧ōj kōmālimi. Abraham Lincoln ekar jim̧we an ba: “Ejjeļo̧k kajjim̧we ko kōn būrabļōm ko me maron̄ ņa mejļan kōn jet kurup in armej ro me rej jum̧ae kakien ko.” 12 Bōd in kajjim̧we būrabļōm ko jān rinana ro ban maron̄ ņa mejļaer kōn wāween ko me ej jum̧ae kakien eo. Menin ej joļo̧k kien eo, juon jekjek me ejjeļo̧k kien ko rej jerbal, im ejjeļo̧k būliijmāān, eo ej kadiklo̧k ijjello̧kiin jān an kōjparok jim̧we ko an juon armej.

Juon un an protest ko kōm̧m̧an raan kein ilo United States ekar kabwilōn̄ elōn̄ armej ro ej kōn jerbal in jum̧ae im kakkure kien ilubwiljin elōn̄ ri laļ ro ilo laļ ko jet ejjab aikuj kar āindein ilo United States. Aelōn̄ in eļap ej aikuj em̧m̧anļo̧k aer kōm̧m̧an joļo̧k ekajet im kōm̧m̧ani men ko renana kōn oktak in kūl ejjab n̄an Black American ro wōt, ro me rej lukkuun waļo̧k ilo protest ko raan kein, ak rej barāinwōt jum̧ae ņae rilatino ro, riasia ro, im kurup in armej ro jet. Bwebwenato eo an laļ in kōn dike kōn oktakin kōļar in kūl ejjab juon men eo ekam̧ōņōņō im jej jaikuj kōm̧m̧an em̧m̧anļo̧k.

Pija
Ellis Island
Pija
Armej ro rej itok jān bar juon laļ

Kar kajutak United States jān ro rekar itok jān laļ ko itulikin amedka im oktak m̧anit ko aer. Unin kakobaiktok eo an ekar jab n̄an kajutak juon wōt kabun̄ ak n̄an wōnm̧aanļo̧k wōt kōn m̧anit ko rellōn̄ im oktak ak bwij ko rem̧weie an laļ ko reļļap jem̧aan. Epepen in ad ej kappukot aer koba im jerbal ippān doon ium̧win juon jemenei im kakien ko. Ejjab n̄an ba bwe pepa in jerbal ippān doon ko ad ak meļeļe ko ad kiiō kōn unin jerbal ko aer rej jejjōt. Bwebwento in epepen ko ruo m̧oktata kōn United States ej kwaļok aikuj eo n̄an kōkm̧anm̧anļo̧k ko rellōn̄, ko ainwōt jim̧we ko an kōrā n̄an bouti im, eļaptata, m̧akūtkūt eo n̄an kabōjrak jerbal in kōm̧akoko im kallim̧ūr eo bwe ro rekar pād ilo kōm̧akoko rej aikuj m̧ōņōņō ilo kōjatdikdik eo im jekjek in anemkwōj ko.

Ruo rimāletlet jān Yale University rekar kakeememej kōj:

“Kōn aolepān likjab ko an, United State epojak ilo an jenolo̧k n̄an kobaik juon jukjukin pād eo ejeplōklōk im ajeej. …

“… Armej ro an rejjab aikuj kōm̧m̧an kālet ikōtaan kadkadin juon laļ im manit ko rellōn̄. Riamekda ro remaron̄ bōk men kein ruo. Ak kii eo ej n̄an iakwe laļ eo ium̧win jemenei eo. Jej aikuj pād wōt ilo ad koba ippān doon im kōn Jemenei eo, mekarta jejjab errā ilo jet men.” 13

Elōn̄ iiō ko remootļo̧k, juon rijeje jān British ekar leļo̧k juon naan in kapilōk ilo juon iien arto artak ilo House of Commons: “Ejjeļo̧k ad ritariņae im ejjeļo̧k ad rikōjdat ro renaaj pād n̄an indeeo. Kōņaan ko ad rej n̄an indeeo im renaaj wōnm̧aanļo̧k wōt, im kōņaan kein ej ad eddo n̄an ļoori.” 14

Menin ej juon un em̧m̧an im ejjab tōl jān kabun̄ n̄an ļoore kōņaan ko ad “indeeo im rej wōnm̧aanļo̧k wōt.” N̄an kakkobaba, katak eo an kabun̄ in an Irooj ej katakin kōj bwe kōņaan ko ad indeeo rej aikuj tōl kōj, ekoba ko reaorōk ilo politic, rej katak ko an ad Rilo̧mo̧o̧r eo ekar kipel Jemenei eo an United States im ej kien ko repidodo an elōn̄ iaan laļ kein reļļap ad. Mool eo n̄an kajutak juon kien—ejjab m̧ool eo n̄an kajutak “ritarinae ro” ro rej jerbal jidik wōt iien ej wāween eo em̧m̧an taa n̄an iakwe ro rej jum̧ae kōj im rikōjdat ro ad io ad kappukot bōro kuk men̄e jeoktak jān doon.

Jelā bwe jej aolep ajri ro nejin Anij ej letok juon visiōn eo ekwojarjar kōn jon̄an aorōkin aolep armej im ankilaan im maron̄ eo n̄an jutak ilōn̄in ekajet ko rejjab jim̧we im ekajet kōn oktak in kūl. Ilōn̄inļo̧k eļōn̄ iiō ko rellōn̄ in aō mour ilo state ko reoktak ilo laļ in Irooj ekar katakin eō bwe jemaron̄ pokake im kappukot n̄an kōkm̧anm̧anļo̧k kakien ko an laļ eo im barāinwōt iakwe ro rej jum̧ae kōj im rikōjdat ro ad. Tōre in me ejjab pidodo, ak emaron̄ jerbal kōn jipan̄ eo ejjeļo̧k bere kake an ad Irooj Jisōs Kraist. E ekar letok kien in n̄an iakwe, im E ekar kallim̧ūr kōn jipan̄ eo An ilo ad kappukot n̄an pokake. Ij kam̧ool bwe Anij Jemed Ilan̄ im Jisōs Kraist Rej iakwe kōj im Rej tōl kōj. Kōtļo̧k bwe jen ron̄jake Er im ļoor Er, ij kam̧ool im jar ilo etan Jisōs Kraist, amen. Ilo etan Jisōs Kraist, amen.

Kakeememej ko

  1. Bar lale Luk 6:27–28, 30.

  2. Gordon B. Hinckley, “The Healing Power of Christ,” Ensign, Nov. 1988, 59; bar lale Teachings of Gordon B. Hinckley (1997), 230.

  3. Bar lale Katak im Bujen Ko 6:5.

  4. Bar lale Matu 22:21; Mark 12:17.

  5. Thomas S. Monson, “School Thy Feelings, O My Brother,” Liahona, Nov. 2009, 68.

  6. Lale Becky and Bennett Borden, “Moving Closer: Loving as the Savior Did,” Ensign, Sept. 2020, 24–27.

  7. Joseph Smith, ilo History of the Church, 5:517. Ejjeļo̧k oktak, Martin Luther King Jr. (1929–68) ekar ba: “Returning violence for violence multiplies violence, adding deeper darkness to a night already devoid of stars. Darkness cannot drive out darkness: only light can do that. Hate cannot drive out hate: only love can do that” (Where Do We Go from Here: Chaos or Community? [2010], 64–65).

  8. Teachings of Presidents of the Church: Howard W. Hunter (2015), 263.

  9. Russell M. Nelson, “Blessed Are the Peacemakers,” Liahona, Nov. 2002, 41; bar lale Teachings of Russell M. Nelson (2018), 83.

  10. Lale “A House Divided,” Economist, Sept. 5, 2020, 17–20.

  11. Theresa A. Dear, “America’s Tipping Point: 7 Ways to Dismantle Racism,” Deseret News, June 7, 2020, A1.

  12. Abraham Lincoln, address at the Young Men’s Lyceum, Springfield, Illinois, Jan. 27, 1838, in John Bartlett, Bartlett’s Familiar Quotations, 18th ed. (2012), 444.

  13. Amy Chua and Jed Rubenfeld, “The Threat of Tribalism,” Atlantic, Oct. 2018, 81, theatlantic.com.

  14. Henry John Temple, Viscount Palmerston, remarks in the House of Commons, Mar. 1, 1848; in Bartlett, Bartlett’s Familiar Quotations, 392; emphasis added.