Čas za pogovor

»Posluh, prosim! Zdaj je čas za pogovor!« je zaklicala mama.

Josie se je ves dan veselila časa za pogovor. Vsak večer so se Josie in njena mlajša bratca, Ben in Wes, zbrali v dnevni sobi z mamico in očkom, da bi se pogovarjali o tem, kaj se dogaja v življenju vsakega od njih.

Zvečer je očka rekel, da bo Josie pomagal vaditi branje besedila za jutranje objave. Branje jutranjih objav je bilo na Josijini šoli poseben privilegij. Naslednji dan naj bi Josie po šolskem radiu predvajala delček svoje najljubše pesmi in uporabila mikrofon za objavo dnevnih dejavnosti in jedilnik kosila.

Josie je navdušeno stekla v dnevno sobo, da bi vadila besedilo.

»Tukaj je naša slavna napovedovalka!« je rekel očka, ko je Josie skočila na sedež poleg njega. »Kako se počutiš glede jutrišnjega dneva?«

»Navdušena, toda malo živčna. Bojim se, da bom pred vso šolo rekla kaj narobe,« je povedala Josie.

»Zato bova vadila,« je rekel očka. »Daj, začni brati besedilo, jaz pa bom pozoren na dele, ki bi jih lahko izboljšala.«

»Hvala, očka!« je rekla Josie.

Z očkom je besedilo tolikokrat ponovila, da je prenehala šteti. Nato je vstala in ga pred družino prebrala še zadnjič. Mama in očka sta jo glasno spodbujala. Ben jo je prijateljsko pozdravil, Wes pa se je nasmehnil in ji zaploskal.

Josie je šla spat srečna in samozavestna.

Naslednji dan je šlo vse gladko. Čeprav je bila Josie živčna, se je nasmehnila, ko je po zvočnikih slišala svojo pesem. Vesela je bila, da je z očkom vadila besedilo. Prebrala ga je počasi in jasno, brez kakršne koli napake.

»Čudovito si opravila!« je rekla gospa Blake, pomočnica ravnateljice.

Po pouku je Josie na avtobusni postaji čakala na avtobus. K njej se je obrnil starejši fant in jo vprašal: »Ali si ti tisto dekle, ki je bralo današnje objave?«

Josie se je nasmehnila. »Da,« je odgovorila.

»Zakaj si izbrala tisto pesem?,« jo je fant vprašal. »Bila je neumna pesem. Resnično si pokvarila jutranje objave.« Nato jo je ozmerjal z grdo besedo in se ji s prijatelji smejal.

Josie je sedela sama na prvem sedežu avtobusa. Bilo ji je slabo.

Ko je prišla domov, je videla mamo, ki se je igrala z Wesom.

»Mami, vem, da še ni čas za pogovor, toda sprašujem se, če bi se lahko pogovorili zdajle,« je rekla Josie.

»Seveda,« je rekla mama. »Kaj se je zgodilo? Ali je šlo pri jutranjih objavah kaj narobe?«

»Ne,« je rekla Josie. »Vse je bilo popolno. Vsaj mislila sem tako, dokler mi neki fant ni rekel, da sem izbrala neumno pesem. Tudi ozmerjal me je z grdo besedo.«

Mama je pokazala, naj se pride usest na tla poleg nje. Josie je šla k njej in se usedla. Mama jo je objela. Josie in mama sta se pogovorili o vsem, kar se je tisti dan zgodilo, vključno s pohvalo gospe Blake.

»Žal mi je, ker so bili tisti fant in njegovi prijatelji nesramni do tebe,« je rekla mama. »Toda zdi se, da so bili drugi ljudje, ki jih spoštuješ, kot na primer gospa Blake, zelo zadovoljni s tvojim branjem objav. Z očkom sva tako ponosna nate. Zelo trdo si delala in izplačalo se je!«

Josie je mamo ponovno objela. »Hvala, mami!« je rekla Josie. »Počutim se veliko bolje!« Josie je bila hvaležna, da je za pogovor primeren vsak čas.