2022
Ta in Kautiej, Mool ke?
M̧aaj 2022


“Ta in Kautiej, Mool ke?,” Liaona, M̧aaj./Eprōļ. 2022.

Ta in Kautiej, Mool ke?

Ilo ad kōdepakpakļo̧k meļeļe ko ad kōn naan in kautiej, enaaj em̧m̧anļo̧k ad maron̄ katakin im jerbal in karejar ilo wāween eo an Rilo̧mo̧o̧r im aron̄ kautiej eļapļo̧k ilo jekjek ko me jejjab kōtmeni.

Pija
em̧m̧aan eo ej ekkaņōk headphones

Kōn jet iaan en̄jake ko rejenoļo̧k me ikar en̄jaki, ikar ļōmņak kōn meļeļein kautiej. En̄in ej wāween an Būreejtōn Dallin H. Oaks, Rikakpilōklōk eo Kein Kajuon ilo Būreejtōnji eo Kein Kajuon, kōmeļeļeiki:

“Kabun̄ jar ekkā an koba jerbal ko, ak m̧ool in kabun̄jar aolep iien ej kitbuuj m̧wil in kōļmenļo̧kjeņ.

“Mwil in kabun̄ jar kakeememej en̄jake ko rem̧wūlaļ kōn wūjlepļo̧k, iakwe, im m̧ōņōņō. Kabun̄ jar ekoba iakwe im kautiej ilo juon iien wūjlepļo̧k me ej kepaak jetōb ko ad n̄an Anij.” 1

Ta eo ej jiktok ilo kōļmenļo̧kjeņ n̄e kwoj ļōmņak kōn naan in kautiej? Kwonaaj ke ļoor jekjek in me jej ļōmņak kake kōn kautiej im jab kautiej ilo juon iien kweilo̧k an kwojkwoj eo?

  1. Ajri eo ej jin̄n̄a ilo bok in kōļar eo.

  2. Juon likao ej ajeje kwojkwoj eo ilo an kaņōk headphone ko.

  3. Juon em̧m̧aan ej kōkeke im kajopelpel e pein ilo wāween eo ejjab em̧m̧an.

  4. Juon jiron̄ em̧m̧an dettan ej ikkure juon ikkure ilo taleboob eo aō.

  5. Juon mijenede ej elamōjmōj make ļo̧k iaan.

  6. Juon kōrā ej aolep iien ej jijet ilo ijo tu m̧aan ilo kōjem̧ in deļon̄ eo, ejjab ilowaan ruum̧ in jar eo.

  7. Juon em̧m̧aan ej babu ioon juon buton̄ ilo iaļan etetal eo ilo ruum̧ in jar eo.

  8. Juon kurup in membōr rej kōm̧akūtkūt im kōm̧m̧an kauwaron̄ron̄.

  9. Juon leddik ej jiron̄ ej jijet ium̧win jea eo an.

  10. Juon kōrā ej jorjor m̧aanļo̧k likļo̧k ilo tulik ilo ruum̧ in jar eo.

Elōn̄ iaad jenaaj errā bwe juon mijenede ej lam̧ōj ilo iien kweilo̧k in kwojkwoj eo ejjab lukkuun kautiej jān ajri ro rej jin̄n̄ā pija n̄an kamad er make. Ak jen bōk iien in n̄an etale men ko rej errā kaki ke rem̧ool ilo aer etetal kaki ilo jekjek kein 10 rem̧ool—kajjojo jekjek ko jej en̄jake ilo kweilo̧k ko an Kabun̄ in.

  1. Juon ajri ej jin̄n̄ā ilo m̧ōn jar eo. Kaminene in ej ekkā an waļo̧k im jej errā kake ippān eiten aolep membōr ro. Jejeļā bwe menin ekkā an jab kautiej m̧ae jej kōtļo̧k bwe kōj make jen jab mad kake.

  2. Juon em̧m̧aan ej ajeje kwojkwoj eo ilo an ron̄jake al ko ilo headphone ko. Enaaj lukkuun ekkar ilo elōn̄ kain jekjek ko. Ak kōtļo̧k bwe in kwaļo̧k “aolepen bwebwenato eo.” Ikar jeļā bwe juon em̧m̧aan eo ewōr juon an naan in kam̧ool im ekar mijen im kar bōk elōn̄ kain kūr ko. Ilo iiō ko kiiō, ijoko, ekar nan̄inmej kōn schizoaffective disorder. Ekkaņōk headphones im kōtļo̧k bwe en ron̄jake, al in kaeņōm̧m̧an im jipan̄ pinej ainikien bwe en jab waļo̧k ilo kōļmenļo̧kjeņ eo an. E emaron̄ en̄jake Jetōb im kautiej ilo an jerbal n̄an ro jet im kōn jipan̄ eo an headphone ko an.

  3. Juon em̧m̧aan ej kōkeke im kajopelpel e pein ilo wāween eo ejjab em̧m̧an. Aolepān bwebwenato eo: Brother in me ejjab maron̄ kōnono kōn nan̄inmej in autism ej itok limoun aolep iien n̄e ej loe bisop eo ej jutak im̧aan. Ej kōnono ilo an itok limoin ilo an kabokboke pein im ekāke.

    Pija
    Children attend primary. One has a service dog and another is in a wheelchair.
  4. Juon jiron̄ em̧m̧an dettan ej ikkure juon ikkure ilo taļboon eo an. Aolepān bwebwenato eo: Sister in ej tariņae imijakjak eo an ilo an kadikdik ainikien ilo an ikkure game ko an ilo taļeboon ko. Ilo m̧ool, emaron̄ em̧m̧an an ron̄jake ilo kautiej im bōk ennaan ko an rikōnono eo kōn imijakjak eo epād aolep jikin.

  5. Juon mijenede ej elamōjmōj make ļo̧k iaan. Aolepān bwebwenato eo: Ke ikar pād ilo jentōr in kaminene eo an mijenede ro, juon mijenede ilo zone eo aō ekar wōr an nan̄inmej in Touretter’s syndrome. Ilo jet iien, ej lamōj ilo kūlaaj, ruum in m̧ōn̄ā in raelep, im kweilo̧k ko an Kabun̄ in. An lam̧ōj ekar jab kautiej ilo kalimjōk e, jekar kajju loe bwe ekar pojak n̄an jerbal, kijoror in jeere gospel eo, im obrak kōn jetōb.

  6. Juon kōrā ej jijet ilo ijo m̧aan in kōjem̧ eo an m̧ōn jar eo kajjojo wiik im ejjab ilo lowaan m̧ōn jar eo ak chapel eo. Aolepān bwebwenato eo: Ke ikar jerbal ilo Kabun̄ in ilo Salt Lake City, juon sister ekar jeje n̄an Disability Service opiij kōn en̄jake eo an kōn post-traumatic stress disorder kōn an kar jerbal in military. Kōn juon an cell ej riin̄ ak ainikien ko jet kar waļo̧k, ekar jab jijet ilo chapel eo bwe ekar jab kōmetak ro jet ilo an kar kōņaan.

  7. Juon em̧m̧aan ej babu ioon juon buton̄ ilo iaļ etetal eo ilo chapel eo. Aolepān bwebwenato eo: Ke ikar em̧m̧akūt n̄an ward kāāl eo, ikar ilbōk ke ij lo juon bratōr ej babu ioon beet eo me rej bwilli ilo m̧ōn jar eo. Em̧m̧aan in elōn̄ wōtam̧we ko im kar jab maron̄ pād ilo m̧ōn jar eo ilo wāween in. Ekar m̧ōkaj aō kajju kile bwe menin ekar pen ilo ward in, im ikar aikuj kajju kōkkare. An pād ijeņ ekar jab kautiej ak, ilo m̧ool, ekar oktak. Ālkin aolep men kein, Rilo̧mo̧o̧r ekar ke kōmour juon em̧m̧aan eo me mour rekar bōklaļ oon beet eo an jān ilo juon em̧ elōn̄ em̧ eobrak? (lale Luk 5:18–20).

  8. Juon kurup in membōr rej kōm̧m̧an ainikien ko reļļap im m̧akūtkūt ko. Aolepen bwebwenato e: Jarlepju in jaron̄ron̄ remaron̄ “elam̧ōjm̧ōj” n̄an ron̄jake armej rein rejaron̄ron̄. N̄an jukjuk in pād eo an rijaron̄ron̄ ro, ejjab menin kautiej n̄an juon eo ej kōm̧m̧an keroro, ettōn̄, ak ļap an pokpok, ak jej ļōmņak ejjab juon menin kautiej n̄an membōr ro rej deļon̄e kōn men ko an laļ in im ilo iien kwojkwoj eo.

  9. Juon leddik jiron̄ ej jijet ium̧win jea eo an. Aolepen bwebwenato eo: Ke ikar juon teenage, juon iaan leddik ro detta aolep iien ij pād ilo tulaļ ilo kūlaaj eo. Jiron̄ in ekar rūttoļo̧k ilo elōn̄ jikin kōjparok ajri im kar en̄jake jokne im an kilōk eria e an . Jān iien eo n̄an kiiō, ikar kile bwe jemaron̄ jab kōtmene bwe rijikuuļ ro ren ekkatak rej pād ilo flight e, ak ire eo, ak ilo iien kwoj eo. Rijikuuļ ro rej aikuj en̄jake jokne eļan̄n̄e rej ekkatak im, eļaptata an aorōk, en̄jake iakwe eo an Rilo̧mo̧o̧r.

  10. Juon kōrā ej etal itok ilo ijo tum̧aan in kōjem̧ in deļon̄e eo. Aolepen bwebwenato eo: Menin ej, ilo m̧ool, n̄a. Ikar en̄taan kōn axiety ium̧win 10 iiō ko, juon tōre ekadu kōn anxiety im nan̄inmej ko jet. Ilo iien kein, wāween eo wōt imaron̄ pād ilo m̧ōn jar eo eļan̄n̄e imaron̄ em̧m̧akūt. Etal tok ak ikkure kōn juon ikkure ej ba tactically fun trinket ilo peiū ej jet iien wāween eo wōt imaron̄ kōm̧m̧an bwe ren bōk koņaer im en̄jake jetōb eo. 

Setan ej kalikkar m̧ool eo me jejjab aolep iien jeļā kake aolepān bwebwenato eo, bwe jejjab jeļā aolep iien ta idajon̄jon̄ ko ad bratōr im sister ro ad me rej jelm̧aeiki kajjojo raan. Ekōņaan bwe en meļo̧kļo̧k men eo eļap membōr rekar kōm̧m̧an jon̄an aer maron̄, jabdewōt men eo ilo kalimjōke jān ro jet. Jekjek in ikar kōlaajrake ijin ilōn̄ emaron̄ jejaje an waļo̧k, ak rej bōk jikin elōn̄ apan̄ ko an kajjojo me membōr ro m̧ōttad rej etale ilo aer pād ilo iien jar ilo kabun̄ in.

Ij tōmake bwe Setan enaaj kōņaan bwe jen tōmak bwe kabun̄ jar em̧o̧ ilo aolep kain apan̄, oktak ko, ak m̧ōjno̧ eo an ro jet. Ilo m̧ool, ikar lo bwe elukkun jejjet ilo iien kein me eļap apan̄ ko me ij ekkatak eļap kōn iakwe eo an Rilo̧mo̧o̧r.

Ta eo Ikar Ekkatak Kōn Kautiej

Pija
kōrā eo ej kōjerbal sign language

1. Kautiej ej juon jokālet im juon kapāāl.

Ej am̧ wōt pepe n̄an kautiej. Eiten aolep iien ijjab en̄jake kautiej kōnke eļap aō kamad iō make. Ilo aō kōļapļo̧k kauwe in jetōb eo aō im kamineneneik jetōb eo aō bwe in mije wōt ta eo eaorōk tata. N̄a ij juon armej em̧m̧an n̄an bōk eddo kein n̄an jem̧jerā eo aō ippān Jemedwōj Ilan̄.

2. Kautiej ejjab juon jaij ejejjet aolep.

Juon m̧ōttam baam̧le eo ekar pād ilo kalbuuj 17 iiō ko ekar karuwaineneik Jetōb n̄an jikin kalbuuj eo an ilo an kakobaik jekjek in tampeļ ko jān peba. Kautiej emaron̄ pād ilo jabdewōt jekjek ko eļan̄n̄e jej karuwaineneik Jetōb eo.

3. Maron̄ kapilōk n̄an kautiej ak ej juon jokālet an juon make.

Kautiej ej itok jān wūjlepļo̧k ilowa n̄an kōkajoorļo̧k juon “m̧wilin kabun̄ jar.” Emaron̄ wōt waļo̧k ilo ad en̄jake im kwaļo̧k iakwe eo ad n̄an Irooj im n̄an membōr ro jet. Jema ekar ba juon iien n̄an bwe n̄e jej ebbōk eddo n̄an kautiej in ad, ad kōļmenļo̧kjeņ eoktak jān “Kwoj kapok iien aō kabun̄jar ijin!” n̄an “Kom̧m̧an. Kwoj ruwainene n̄an ijin. Kwojjab kakkure kautiej in aō kōnke ikar kālet bwe in kautiej.” Innem jej kile bwe jerbal ko an ro jet rejjab aikuj pād ilo jem̧jerā eo ad make ippān Rilo̧mo̧o̧r im Jemedwōj Ilan̄. Em̧m̧ool, bōk eddo ko ad make n̄an bar jet ejjab meļeļe jen kajekdo̧o̧n ippān wāween an m̧wilin in ad ejeļōt en̄jake ko jet ippa. Kijejeto ko ad ilo ad kautijej kōj make emaron̄ erom̧ juon ļapļo̧k in iakwe eo ad kōn kōj.

Kwaļo̧k Naan eo an Rilo̧mo̧o̧r eo ioon Laļ in.

Ilo juon waanjon̄ak aiebojooj kōn jerbal in karejar, Rilo̧mo̧o̧r ekar wōr an tūriam̧o n̄an em̧m̧aan in me eobrak kōn jetōn ettoon. Men̄e em̧m̧aan eo ekajoor elam̧ōjm̧ōj im kar jab nuknuk, Jisōs ekar jab makoko in kōmour e. Ekar ālkin wōt aer kar kōmour i jon̄an em̧m̧aan in ekar maron̄ jijet “ilo neen Jisōs, nuknuk, im ilo tuanbwijin pein,” kajjitōk bwe en maron̄ pād wōt ilppān Irooj. (Lale Luk 8:27–39; bar lale Mark 5:1–20.)

Ejja āinwōt, Jisōs ekar jab ba kōn ļaddik eo ippān juon jetōb ettonoon n̄an kōbōjrak an edebwilbwil, kadiwōjtok men ko reddik, im iriri n̄i kane m̧okta jen am̧ naaj kōmour e (lale Mark 9:17–27). Ekar loe jekjek kein āinwōt m̧ōttan en̄jake ko an mour in, ejjab likjab ko an jetōb. Kar ri Pharisee ro bwe E ekar oktak ļo̧k āinwōt mour jim̧we im utiej bōro ko ami make ej kōmour i kom̧

Ilo am̧ im n̄an kōļapļo̧k meļeļein kautiej, enaaj em̧m̧anļo̧k ad maron̄ katakin im kwaļo̧k ilo wāween eo an Rilo̧mo̧o̧r. Jenaaj aolep iien keememej bwe aorōkin jetōb ko ekanooj ļap ilo mejān Anij (lale Katak im Bujen Ko 18:10). Jenaaj maron̄ kautiej ilo iien ko rejeja.

Bolen kautiej ilo mejān Irooj edik an kōm̧m̧an ilo an jijet wōt im kōttar im kōnono mera im eļapļo̧k kōn lur in kōļmenļo̧kjeņ im kapidodoļo̧k buurōn.

Rijeje eo ej jokwe ilo Texas, USA.

Kakeememej

  1. Dallin H. Oaks, Pure in Heart (1988), 125.