Hčere večnega Očeta

Gradivo preučite v duhu molitve in prosite, da bi izvedeli, o čem naj govorite. Kako bo razumevanje dokumenta »Družina: razglas svetu« poglobilo vero v Boga in blagoslovilo tiste, nad katerimi bdite preko obiskujočega poučevanja? Več o tem na reliefsociety.lds.org.

Slika

elderly woman

Sveti spisi nas učijo, da smo »Božjega rodu« (Apd 17:29). Bog je o Emmi Smith, ženi preroka Josepha Smitha, govoril kot o svoji hčeri (gl. NaZ 25:1). Razglas o družini nas uči, da smo vse »[ljubljene] duhovne […] hčere nebeških staršev«¹.

»V [predzemeljskem] obstoju, smo se poučile o naši večni istovetnosti ženske,« je rekla Carole M. Stephens, prva svetovalka v generalnem predsedstvu Društva za pomoč.

»Naše zemeljsko potovanje teh resnic ni spremenilo.«²

»Nebeški Oče vas pozna po imenu in pozna vaše okoliščine,« je rekel starešina Jeffrey R. Holland iz zbora dvanajstih apostolov. »Sliši vaše molitve. Pozna vaša pričakovanja in sanje, vključno z vašimi strahovi in razočaranji.«³

»Vsak od nas pripada Božji družini, ki ga potrebuje,« je rekla sestra Stephens. Zemeljske družine so vse videti različne. In ko se po najboljših močeh trudimo, da bi ustvarili močne tradicionalne družine, članstvo v Božji družini ni odvisno od nobenega drugega odnosa ali kakršnega koli statusa – zakonskega statusa, starševskega statusa, finančnega statusa, družbenega statusa ali celo statusa, ki ga objavimo na družbenih medijih.«⁴

Dodatni odlomki iz svetih spisov

Jer 1:5; Rim 8:16; gl. NaZ 76:23–24

Iz naše zgodovine

Prerok Joseph Smith v svojem poročilu o Prvem videnju⁵ potrjuje številne resnice – vključno s to, da nas nebeški Oče pozna po imenu.

Mladi Joseph si je prizadeval, da bi vedel, kateri cerkvi naj se pridruži, vodstvo pa je našel v petem verzu prvega poglavja Jakobove knjige. Joseph se je odločil, da bo vprašal Boga.

Nekega pomladnega jutra leta 1820 je odšel v gozd, da bi molil, a se je nadenj takoj zgrnila neka črna moč. O tem je zapisal takole:

»Natanko nad svojo glavo sem zagledal snop svetlobe, ki je bil svetlejši od sonca, ki se je počasi spuščal, dokler me ni obsijal.

Tisti hip sem bil rešen sovražnika, ki me je zvezal. Potem ko se je svetloba spustila name, sem zagledal dve osebi, katerih sijaja in slave ni moč opisati, ki sta stali nad menoj v zraku. Eden od njiju mi je spregovoril, me poklical po imenu in rekel, pokazujoč na drugega: ‘To je moj ljubljeni Sin. Poslušaj ga!’« (Joseph Smith –History 1:16–17)