Kako naj razgibam svoje preučevanje svetih spisov?
Sarah Keenan
Utah, ZDA
Ilustriral: Bradley Clark
Z misijona sem bila doma le tri mesece, ko sem se začela boriti z branjem svetih spisov.
Na misijonu sem vsak dan brala svete spise in obljubila, da bom nadaljevala, ko se bom vrnila domov. Toda ko je čas mineval, se je zdelo, da stvari prihajajo vmes. Bodisi sem imela preveč domače naloge, bila preveč zaposlena z delom ali samo preveč utrujena. Z vsakim izgovorom sem svete spise brala vse manj, dokler jih nisem brala skoraj nič.
Nekega večera sem odprla Mormonovo knjigo in načrtovala, da bom prebrala le verz. Verz, ki sem ga prebrala, me je opomnil, da sveti spisi vsebujejo »prijetno Božjo besedo, da, besedo, ki ozdravi ranjeno dušo.« (JakK 2:8).
O tem verzu sem premišljevala in spoznala, kako negativno name vpliva zanemarjanje branja svetih spisov. Čutila sem, da sem v šoli bolj pod stresom, v cerkvi bolj ravnodušna in da se bolj oddaljujem od Boga. Moja duša je potrebovala zdravilno Božjo besedo, ki jo najdemo v svetih spisih. Vedela sem, da si moram ponovno postaviti prioritete.
Obrnila sem se na prijatelje, družino in cerkvene voditelje, da bi jih prosila za predloge za bolj razgibano preučevanje svetih spisov. Našla sem tri koristne stvari.
Prvič, spoznala sem, da večerno preučevanje svetih spisov zame ni učinkovito. Preučevanje zjutraj mi je omogočilo, da sem čez dan premišljevala o naukih in načelih, o katerih sem brala tisto jutro.
Drugič, učijo nas, naj svete spise beremo z družino, a ker sem bila na collegeu in stran od družine, sem svete spise začela brati s sostanovalkami in prijatelji. To mi je pomagalo, da sem ostala odgovorna, in je navdihnilo velike evangelijske razprave.
Tretjič, začela sem zapisovati navdihe in misli, ki sem jih prejela med preučevanjem svetih spisov. To mi je pomagalo, da sem se osredotočila na to, kar sem brala, in mi je pomagalo bolje prepoznati glas Duha.
Potem ko je branje svetih spisov v mojem življenju postalo prioriteta, sem ugotovila, da imam več časa in energije za to, da sem naredila vse, kar sem morala postoriti. Najpomembneje pa je, da sem ponovno začutila bližino z Bogom, ko sem svete spise brala in o njih premišljevala. Ko sedaj preživim čas pri svetih spisih, občutim mir in najdem zdravilo za svojo dušo.