Sreča: več kot razpoloženje

Na najbolj preprosti ravni je sreča začasna privzdignjenost vašega mentalnega stanja na višje od vašega navadnega ravnovesja.¹ Drugače rečeno, to pomeni, da se počutimo dobro.

Veliko je načinov za sprožitev čustvenega dviga – če se šalimo s prijateljem, igramo zabavne igre ali celo če pojemo kos skutine torte – vendar nikoli ne traja dolgo. Pogosto končamo tako, da se se poganjamo od enega vira zadovoljstva k drugemu v poizkusu, da bi ponovno dosegli ta čustveni vrhunec. Toda mar ne obstaja sreča, ki traja?

Da – temveč je veliko bolj pritajena, kot mislite, zaradi česar jo pogosto zgrešimo. Svet nam pravi, da mora biti vredno življenje polno pustolovščin, da bi morali biti vaši dnevi neprestano adrenalinska vožnja po lahki, z zadovoljstvom posuti cesti. Resnica pa je, da ne potrebujete stalnega navdušenja, zato da bi živeli »po načinu sreče« (2 Ne 5:27). Trajna sreča – kar bi lahko imenovali resnična sreča – je bolj tih, umirjen občutek blaginje kot pa očiten občutek vzhičenosti. Zabava in užitek zbledita, resnična sreča pa ni minljivo stanje – traja veliko dlje. Če izkustvo užitka dviguje vaša čustva nad ravnovesje, je doseganje resnične sreče kot dvig samega ravnovesja.²

Morda boste mislili, da umirjena sreča narekuje stanovitno blaginjo in osvobojenost od bolečine ali preizkušenj. Toda raziskave kažejo, da naklonjene okoliščine sreče ne jamčijo, neugodne okoliščine pa je ne izključujejo. Namesto tega imajo med vsemi dejavniki, ki vplivajo na vašo srečo, vaše odločitve najmočnejši vpliv.³ Starešina Ulisses Soares iz predsedstva sedemdeseterih je učil: »Srečo določajo vzorci navad, obnašanja in mišljenja, ki jih lahko neposredno naslovimo z namernimi dejanji.« Sreča je več kot zgolj dobro razpoloženje ali brezskrbno življenje – to je način razmišljanja in življenja, ki ga lahko nadzorujemo. Na splošni ravni razpoloženja zagotovo vplivata genetika in vzgoja, naše osebne odločitve pa igrajo pomembno vlogo. Skratka, »sreča je odločitev, ki jo lahko sprejme vsak.«⁴

Kako se torej »odločimo«, da bomo srečni? Kaj je skrivnostna sestavina za skutino sirovo torto naše sreče? Starešina Soares pojasni, da je za resnično srečo potrebno »dolgotrajno prizadevanje za nečim, kar je v življenju pomembnejše«. Viktor Frankl, zelo znan preživeli holokavsta in psihiater, je predlagal, da je sreča »stranski učinek človekove osebne predanosti višjemu cilju od njega samega«.⁵

In kaj bi lahko bil višji cilj od tega, ki ga je pred nas položil Bog? V svojem iskanju sreče se nam ni treba ozirati dlje od načrta nebeškega Očeta. Saj se »načrt sreče« navsezadnje imenuje z razlogom! (Al 42:8, 16) Odlomki iz svetih spisov drug za drugim pričujejo, da to, da sledimo Božjemu načrtu, prinaša srečo (gl. 2 Ne 2:13; He 13:38). Čeprav nas pravično življenje ne bo rešilo vsake srčne bolečine, nas bo postavilo v položaj, v katerem bomo lažje izkusili srečo v tem življenju ter nas pripeljalo do povzdignjenja in večne sreče v naslednjem svetu.

Precej podobno kot vera je sreča lahko šibkejša ali močnejša, odvisno od vaših dejanj. Če svoj čas preživite za izpolnjevanje trenutnega veselja, bo vašo srečo »razburkal vsak veter« (Ef 4:14). Če pa si prizadevate živeti pravično, boste razvili neomajen občutek za temeljni mir in blaginjo, ki lahko prevedrita vsakršno neurje. In če dajete prednost veri pred zabavo, lahko odkrijete resnično radost – takšno, ki jo lahko najde »resnično spokorjeni in ponižni iskalec sreče« (Al 27:18).