Evangelijska klasika
Tistega jasnega nedeljskega jutra
Iz govora na oktobrski generalni konferenci 2006
Tistega dne je vstali Gospod pretrgal spone smrti. Dvignil se je iz groba in se veličastno zmagovit prikazal kot Odrešenik vsega človeštva.
Vemo, kaj je vstajenje – združenje duha in telesa v popolni obliki. /……/
Ali si to lahko predstavljate? Biti v cvetu življenja? Nikdar bolan, nikdar v bolečini, nikdar pod težo bolezni, ki nas v tem življenju tako pogosto doletijo?
Vstajenje je bistvo naših krščanskih prepričanj. /……/
Ko je Odrešenik vstal iz groba, /……/ je naredil nekaj, česar ni mogel nihče drug. Pretrgal je spone smrti, ne le zase, temveč tudi za vse, ki so kdaj živeli – pravične in nepravične. /……/
…Ta dar je dal na razpolago vsem. In s tem plemenitim dejanjem je omilil strahotno, uničujočo žalost, ki razjeda duše tistih, ki so izgubili ljubljene.
Premišljujem, kako temačen je bil tisti petek, ko je bil Kristus dvignjen na križ. /……/
Zemlja se je tresla in na njej se je stemnilo. /……/
Tisti hudobneži, ki so mu stregli po življenju, so se radostili. /……/
Tisti dan se je tančica v templju pretrgala na dvoje.
Obe, Marijo Magdaleno in Marijo, Jezusovo mater, je žalost potolkla. /……/ Veličasten moški, ki sta ga ljubili in spoštovali, je brez življenja visel na križu. /……/
Apostoli so bili potrti. Jezus, Odrešenik – človek, ki je hodil po vodi in obujal mrtve – je bil sam na milost in nemilost izročen hudobnežem. /……/
Bil je petek, poln strahotne, uničujoče žalosti. /……/
Mislim, da je bil od vseh dni od začetka zgodovine tega sveta tisti petek najtemačnejši.
[Toda] obup ni ostal, kajti v nedeljo je vstali Gospod pretrgal spone smrti. Dvignil se je iz groba in se veličastno zmagovit prikazal kot Odrešenik vsega človeštva.
In solze, ki so drle v potokih, so se v trenutku posušile. Ustnice, ki so šepetale molitve gorja in žalosti, so zrak zdaj napolnile s čudovitim zahvaljevanjem, kajti Jezus Kristus, Sin živega Boga, je pred njimi stal kot /……/ dokaz, da je smrt zgolj začetek novega in krasnega obstoja.
Vsak od nas bo imel svoje petke – tiste dneve, ko se zdi, da se je sesulo samo stvarstvo in da razvaline našega sveta v drobcih ležijo razmetane okrog nas.
Toda pričujem vam v imenu tistega, ki je premagal smrt – nedelja bo prišla. Nedelja bo prišla v temi naše žalosti.
/…/ Nedelja bo prišla ne glede na naše gorje. Nedelja bo prišla v tem življenju ali v naslednjem.
Pričujem vam, da vstajenje ni bajka. Imamo osebna pričevanja tistih, ki so Jezusa videli. V starem in novem svetu jih je na tisoče pričevalo o vstalem Odrešeniku. Otipali so rane na njegovih rokah, nogah in strani. /…/
Učenci so bili po vstajenju prenovljeni. Potovali so po svetu /…/ in drzno razglašali o Jezusu Kristusu, vstalem Sinu živega Boga.
Veliko jih je /…/ umrlo kot mučenikov s pričevanjem o vstalem Kristusu na ustnicah, ko so umirali.
Vstajenje je spremenilo življenja tistih, ki so mu bili priča. Mar ne bi moralo spremeniti tudi naših?
Vsi bomo vstali iz groba. /……/
Zaradi življenja in večne žrtve Odrešenika sveta se bomo združili s tistimi, ki jih imamo radi.
/……/ Tisti dan se bomo radostili, da je Mesija premagal vse, zato da bi mi lahko večno živeli.
Zaradi svetih uredb, ki jih prejmemo v svetih templjih, naš odhod iz tega kratkega zemeljskega življenja ne more za dolgo ločiti odnosov, ki so bili zvezani skupaj z vrvmi, napravljenimi iz večnih vezi.
Resno pričujem, da smrt ni konec obstoja. /…/
Da bi razumeli in bili v življenju hvaležni za dragocene darove, ki smo jih deležni kot sinovi in hčere ljubečega nebeškega Očeta, in za obljubo tistega jasnega dne, ko bomo vsi zmagoslavno vstali iz groba./…/
Nedelja bo prišla ne glede na to, kako temačen je naš petek.