2022
Rili ?Wanem Hem I blong Stap Revren?
Maj 2022


“Rili ?Wanem Hem I blong Stap Revren?,” Liahona, Maj/Epril 2022

Rili ?Wanem Hem I blong Stap Revren ?

Taem yumi mekem save blong yumi blong stap revren i kam bigwan moa, bambae yumi gat moa paoa blong save stap revren o gat respek long ol situesen we oli defren olgeta.

Pikja
man we i stap putum hedfon

From sam spesel eksperiens we mi bin gat, mi bin stap tingting abaot mining ia blong stap revren, o soem respek. Hemia wei we Presiden Dallin H. Oaks, Fas Kaonsela long Fas Presidensi i tokbaot:

“Blong wosip, plante taem i tekem sam aksen, be tru fasin blong wosip i tekem wan spesel kaen fasin insaed long maen.

“Fasin blong stap wosip, i singaotem ol dip filing blong strong promes blong soem revren, blong soem lav mo givim pres. Wosip i tekem lav mo fasin blong stap revren i kam wan long ples we i pusum spirit blong yumi i go kolosap moa long God.” 1

?Wanem i kam long maen blong yu taem yu tingting abaot fasin blong stap revren? Olgeta taem ia we oli putum i stap daon ia, ?bae yu tekem olgeta olsem wanem, se oli wan revren fasin o oli no wan revren fasin long wan sakramen miting?

  1. Wan pikinini i stap dro long kala buk blong hem.

  2. Wan yang man i stap pasem sakramen mo semtaem hem i stap werem hedfon long sora.

  3. Wan man i jiam mo i stap saksakem han blong hem.

  4. Wan yang woman i stap pleiplei wan gem long telefon blong hem.

  5. Wan misinari we i stap singsingaot.

  6. Wan woman we, oltaem i stap sidaon long open rum, be i neva sidaon insaed long japel.

  7. Wan man we i stap ledaon long wan matres insaed long japel, long saedsaed blong ol ro.

  8. Wan grup blong ol memba we oli stap mekem ol saen wetem han blong olgeta mo mekem ol laod noes.

  9. Wan yang gel we i stap sidaon andanit long jea blong hem.

  10. Wan woman we i stap wokbaot i go i kam long bak blong japel.

Plante long yumi bae i agri se wan misinari we i stap singaot long wan sakramen miting, i no revren nating komperem long ol pikinini we oli stap dro pikja blong mekem se maen blong olgeta i bisi. Be, yumi tekem smol taem blong luklukbak long wanem we yumi tingting long hem abaot fasin blong stap revren, taem yumi go tru long ol 10 defren kaen taem ia we i tru i stap hapen—mo wanwan, mi mi gotru long hem long ol miting blong Jos.

  1. Wan pikinini i stap dro long jos. Praktis ia, oli mekem long plante ples mo evri memba oli rere blong akseptem. Yumi save se, hemia, plante taem, i no blong no stap revren sapos yumi no letem hemia i pulumaot tingting blong yumi.

  2. Wan man i pasem sakramen taem hem i stap lisin long miusik long hedfon blong hem. Hemia bae i no stret nating long evri kes. Be, bae mi serem “haf blong stori.” Mi bin save wan man we i gat wan strong testemoni, mo i go long wan misin mo i bin akseptem plante defren kaen koling. Be i no longtaem i pas, hem i kasem wan sik long tingting. Blong stap werem ol hedfon i letem hem i lisin long miusik we i kwaet mo i gat pis long hem, blong helpem hem i blokem ol defren kaen voes we oli stap long maen blong hem. Hem i save filim Spirit, mo wetem respek fasin, hem i save givim seves long ol narawan wetem help blong ol hedfon blong hem.

  3. Wan man i jiam mo i stap saksakem han blong hem. Nara haf blong stori: brata ia we i no save toktok, i stap glad tumas evri taem we hem i luk bisop i stanap antap long stan. Hem i stap talem bigfala glad blong hem taem hem i stap saksakem han mo stap jiamjiam.

    Pikja
    Children attend primary. One has a service dog and another is in a wheelchair.
  4. Wan yang woman i stap pleiplei wan gem long telefon blong hem. Nara haf blong stori: Sista ia i stap faet agensem wari blong hem blong stap fraet blong stap wetem plante man, mo kwaet nomo hem i stap plei gem long fon blong hem. Wanem i tru, i we, hem i save lisin moa wetem revren fasin, mo i save akseptem ol mesej blong ol spika from se hem i putum wari blong hem long wan nara ples.

  5. Wan misinari we i stap singsingaot. Nara haf blong stori: Taem mi bin stap long wan misinari trening senta, wan misinari long eria blong mi i gat sik blong Tourette. Bae wanwan taem, bae hem i singaot long klas, long ples blong kaekae, mo long ol miting blong Jos. Singaot ia, oli no luk se i no wan revren fasin; kwiktaem mifala i bin luk se hem i bin rere blong givim seves, i wantem tumas blong serem gospel, mo i fulap wetem Spirit.

  6. Wan woman we i sidaon long open rum evri wik mo i neva sidaon long japel. Nara haf blong stori: Taem mi bin stap wok blong Jos long Sol Lek Siti, wan sista i raet i go long Disabiliti Seves ofis abaot eksperiens blong woman ia we hem i gat sik long tingting from tingting blong hem i fasfas tumas taem hem i bin stap long seves long ami. From se sapos woman ia i harem fon i ring, o sapos hem i harem wan strong noes, i save mekem i tingbaot taem blong wo hariap, mekem se hem i neva sidaon long japel, blong mekem se hem i no kilim wan we i no tingting blong hem.

  7. Wan man we i stap ledaon long wan matres insaed long japel, long saedsaed blong ol ro. Nara haf blong stori: Taem mi bin muv i go long wan niu wod, mi bin sapraes blong luk wan brata i slip long wan bed blong hospital we oli save muvum, mo bed ia i stap insaed long japel. Man ia i gat fulap disabiliti, mo hem i save kam long jos, long wei ia nomo. Kwiktaem mi luksave se hemia i bin nomol long wod ia, mo mi stretem mi kwiktaem folem hemia. We hem i stap ia long bed ia, i no wan fasin we i no revren, be hem i nara wei. Long en, i no tru se Sevya i bin hilim wan man we oli bin slakem hem long bed blong hem long saed blong ol fren blong hem insaed long wan haos we i fulap long ol man? (luk long Luk 5:18–20).

  8. Wan grup blong ol memba we oli stap mekem ol saen wetem han blong olgeta mo mekem ol laod noes. Nara haf blong stori: Ol kongregesen blong ol pipol we sora blong olgeta i fas, bae oli mekem ol “laod” noes long ol man we oli save harem samting. Long komuniti ia blong olgeta we sora i fas, fasin ia i no wan fasin we i no revren. i oraet blong wan i mekem noes, i laf, o kof strong, be hem i no wan revren fasin long ol memba oli mekem saen lanwis mo talem ol samting blong wol ia long saen long taem blong sakramen miting.

  9. Wan yang gel we i stap sidaon andanit long jea blong hem. Nara haf blong stori: Taem mi stap olsem wan yangfala, wan long ol gel we hem i gat sem yia olsem mi, oltaem i sidaon andanit long jea blong hem insaed long klas. Yang sista ia i bin groap long plante hom we oli lukaot long ol pikinini, mo oli stap filim sef nomo long wan ples we i klos. Stat long tetaem ia, mi bin luksave se yumi no save ting se studen bae i lan taem oli stap faet, flae, o nomo muv. Ol studen oli mas filim se oli stap sef sapos yumi wantem olgeta blong oli lanem samting, mo moa impoten long hemia, blong oli filim lav blong Sevya.

  10. Wan woman we i stap wokbaot i go i kam long bak blong japel. Nara haf blong stori: hemia, stori blong mi. Mi bin gat hadtaem wetem fasin blong gat bigfala wari blong ova ten yia, mo samtaem bigfala wari blong mi i go tumas, o mi gat ol nara helt problem. Long ol taem ia, wan wei nomo blong mi save go long jos, hem i sapos mi save muvmuv. Blong wokbaot go kam, o blong stap plei wetem wan samting long han, samtaem i wan wei ia nomo we mi save lisin gud long ol spika mo filim Spirit. 

Setan i stap yusum ol samting we yumi no save gud, we i nara haf blong stori, we i mekem se yumi no oltaem save wanem jalenj ol brata mo sista blong yumi oli stap fesem evri dei. Hem i wantem yumi blong fogetem wanem we plante memba oli stap mekem bes, i nomata se i luk olsem wanem long ae blong nara man. Ol defren laef taem we oli stap long lis antap ia, oli no hapen oltaem; be oli ripresentem plante hadtaem blong wanwan long ol memba fren blong yumi we oli stap go tru taem oli kam long Jos.

Mi biliv se Setan bae i wantem yumi biliv se wosip blong yumi bae i stop from ol hadtaem, ol defren samting, o ol wiknes blong ol narawan. Be wanem we i tru, i we, mi faenem se, hem i long ol stret taem ia nao we wan i kam pulumaot tingting blong mi we mi kasem wan tijing abaot lav blong Sevya blong mi.

Wanem Mi Mi Lanem abaot Fasin blong Stap Revren

Pikja
woman i stap yusum saen lanwis

1. Blong stap revren o soem respek, hem i wan joes o wan skil.

Mi nao, mi filim se mi mas revren. Plante taem tumas, mi no filim revren from se mi letem nara samting i kam pulumaot tingting blong mi. Taem mi stap developem disiplin blong miwan long saed blong spirit, mo mi trenem spirit blong mi blong lukluk o lisin nomo long wanem i moa impoten, bambae mi stap long wan ples we mi save tekem ful responsabiliti from rilesensip blong mi wetem Papa long Heven.

2. Blong stap revren o soem respek, hem i no wan standet we i blong evriwan.

Wan famli fren we i stap long kalabus blong 17 yia, i welkamem Spirit i kam insaed long rum blong hem taem hem i stap bildim ol defren kaen model blong tempol wetem pepa. Fasin blong stap revren i save stap long eni situesen sapos yumi welkamem Spirit.

3. Yumi save leftemap tingting blong wan i stap revren, be hemia i joes blong wanwan.

Fasin blong stap revren i kam wetem wan komitmen insaed long yu blong yu fidim wan “fasin blong stap wosip.” Fasin ia i save stap nomo taem yumi gat tru tingting blong filim mo soem lav ia we yumi gat long Lod mo long ol nara memba. Wan taem, papa blong mi i talem se taem yumi akseptem we yumi nao yumi responsibol blong stap revren, lukluk blong yumi bae i jenis, bae yumi nomo tingting “!Yu stap spolem wosip blong mi long ples ia!,” be bae yumi tingting, “!Yu oraet nomo! Yu welkam long ples ia. Yu no spolem revren taem blong mi from se mi mi jusum blong stap revren.” Afta, yumi luksave se ol aksen blong ol nara man oli no nid blong kam blokem rilesensip ia we yumiwan i gat wetem Sevya mo Papa blong yumi long Heven. I tru. Blong yumiwan i kam responsibol blong fasin blong yumiwan blong stap revren i no minim se bae yumi no wantem save olsem wanem fasin blong yumi bae i tajem ol narawan. Ol hadwok blong yumiwan blong stap revren i save soem lav we yumi gat long olgeta olsem ol brata mo sista blong yumi.

Seves blong Sevya

Long wan naes eksampol blong fasin blong givhan, Sevya i bin gat lav mo sore long man ia we fulap nogud spirit i stap long hem. Nomata se man ia i stap singsingaot mo i wokbaot neked i go, Jisas i no talem se bae Hem i no hilim hem. Afta we man ia i kam oraet nomo, nao man i bin save sidaon long leg blong Jisas, we i werem klos, mo maen blong hem i stret, nao i askem long Lod blong hem i gohed blong stap wetem hem. (Luk long Luk 8:27–39; luk tu long Mak 5:1–20.)

Semmak, Jisas i no talem long boe ia we i gat wan spirit we i no klin i stap wetem hem blong hem i stop blong singsingaot, i stopem wota blong maot blong hem blong kamaot, mo i stap blong kakae tut blong hem bifo bae i mekem hem i kam oraet evriwan (luk long Mak 9:17–27). Hem i bin luk se ol situesen ia, oli ol situesen blong laef long wol ia, be i no blong stap nogud long saed blong spirit. Ol Farisi nomo, Hem i sendemaot olgeta from se oli ting se olgeta nomo oli stret mo gud mo oli gat hae tingting, nao i mekem se hiling i no save tekem ples.

Taem we yu mo mi, i mekem mining blong fasin blong stap revren i go moa, bambae yumi save stap long moa gud posisen blong stap tij mo stap givhan long wei blong Sevya. Bambae yumi tingbaot se praes blong wanwan sol i hae tumas long ae blong God (luk long Doktrin mo Ol Kavenan 18:10). Bae yumi save stap revren o gat respek long ol situesen we oli defren olgeta.

Maet fasin blong stap revren o soem respek, long ae blong Lod, i no blong sidaon kwaet nomo mo stap toktok kwaet, be i go moa wetem fasin blong gat wan maen we i kwaet, mo gat wan hat we i sofsof.

Hem we i raet i stap long Teksas, YSA.

Not

  1. Dallin H. Oaks, Pure in Heart (1988), 125.