Ljubite svoje sovražnike

Gospodovi nauki veljajo za večnost in za vse Božje otroke. V tem govoru bom navedel nekaj primerov iz Združenih držav Amerike, načela, ki jih bom učil, pa so uporabna povsod.

Živimo v času jeze in sovraštva v političnih odnosih in politiki. To smo občutili letošnje poletje, ko so nekateri ljudje prestopili meje mirnih protestov in sodelovali pri uničevanju. To občutimo v nekaterih sedanjih kampanjah za javne položaje. Na žalost se je nekaj od tega razširilo na politične izjave in neprijazne opombe na naših cerkvenih sestankih.

V demokraciji bodo med nami vedno razlike glede predlaganih kandidatov in politike. Vendar se moramo kot Kristusovi privrženci odpovedati jezi in sovraštvu, ki v veliko okoljih botrujeta tonu razprav in medsebojnih obtoževanj glede političnih odločitev.

Naslednje je eden od Odrešenikovih naukov, verjetno dobro znan, a v praksi redek.

»Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika.

Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike, blagoslavljajte te, ki vas preklinjajo, delajte dobro tem, ki vas sovražijo, in molite za te, ki vas kruto izrabljajo in vas preganjajo.« (Matej 5:43–44).¹

Jude so prej že rodove učili, da naj sovražijo svoje sovražnike, potem pa so trpeli pod nadvlado in krutostjo rimske nadvlade. A Jezus jih je učil: »Ljubite svoje sovražnike« in »delajte dobro tem, /…/ ki vas kruto izrabljajo«.

Kako revolucionarni nauki za osebne in politične odnose! Vseeno Odrešenik to še vedno zapoveduje. V Mormonovi knjigi beremo: »Kajti resnično, resnično vam povem, ta, ki ima duha prepira, ni od mene, temveč je od hudiča, ki je oče prepira in podžiga srca ljudi, da se med seboj prepirajo v jezi.« (3 Nefi 11:29)

Ljubiti svoje sovražnike in nasprotnike ni lahko. »Večina nas ni dosegla te stopnje /…/ ljubezni in odpuščanja,« je ugotovil predsednik Gordon B.Hinckley in dodal: »Za to je potrebna skoraj večja samodisciplina, kot smo je sposobni.«² Vendar je zagotovo nujna, ker je del dveh velikih Odrešenikovih zapovedi, naj »[ljubimo] Gospoda, svojega Boga,« in naj »[ljubimo] svojega bližnjega kakor samega sebe« (Matej 22:37, 39). In to je zagotovo mogoče, ker je učil: »Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli!« (Matej 7:7)³

Kako spolnjujemo ti božanski zapovedi v svetu, kjer smo podvrženi tudi človeškim zakonom? Na srečo imamo Odrešenikov zgled za to, kako uravnotežiti njegove večne zakone s stvarnostjo zakonov, ki jih je uvedel človek. Ko so si nasprotniki prizadevali, da bi ga ujeli z vprašanjem o tem, ali naj Judje plačujejo davke Rimu, je pokazal cesarjevo podobo na njihovih kovancih in izjavil: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Luka 20:25)⁴

Zatorej moramo spoštovati človeške zakone (dajati cesarju), da bomo mirno živeli pod civilno oblastjo, in spoštovati Božje zakone na poti proti svojemu večnemu cilju. Ampak kako naj to naredimo – še zlasti kako naj se naučimo ljubiti svoje nasprotnike in sovražnike?

Odrešenikov nauk, naj se ne »[prepiramo] v jezi«, je dober prvi korak. Hudič je oče prepira in mami ljudi, da se prepirajo v jezi. Spodbuja mržnjo in sovražne odnose med posamezniki in v skupinah. Predsednik Thomas S. Monson je učil, da je jeza »Satanovo orodje«, ker »če smo jezni, podležemo Satanovemu vplivu. Nihče nas ne more ujeziti. To je naša odločitev.«⁵ Jeza vodi v nesoglasja in mržnjo. Temu, da ljubimo svoje nasprotnike, se približujemo, kadar se izogibamo jezi in sovražnosti do tistih, s katerimi se ne strinjamo. Pomaga tudi, če smo se pripravljeni celo učiti od njih.

Moč, da imamo druge radi, razvijamo tudi s preprosto metodo, opisano v starem muzikalu. Kadar poskušamo razumeti in se povezati z ljudmi druge kulture, jih moramo poskusiti bolje spoznati. V brezštevilnih okoliščinah, ko osebni stiki povzročijo razumevanje in medsebojno spoštovanje, se nezaupanje do tujcev ali celo sovražnost umakne prijateljstvu ali celo ljubezni.⁶

Ko se učimo ljubiti svoje nasprotnike in sovražnike, nam je še v večjo pomoč, če si prizadevamo, da bi razumeli moč ljubezni. Tu so trije od številnih preroških naukov o tem.

Prerok Joseph Smith je učil, da »je starodavni pregovor, da ljubezen obrodi ljubezen. Širimo ljubezen – pokažimo svojo prijaznost vsemu človeštvu.«⁷

Predsednik Howard W. Hunter je učil: »Svet, v katerem živimo, bi ogromno pridobil, če bi moški in ženske vsepovsod udejanjali čisto Kristusovo ljubezen, ki je prijazna, krotka in ponižna. Je brez zavisti in ponosa. /…/ Ne išče povračila. /…/ V njej ni prostora za fanatičnost, sovraštvo ali nasilje. /…/ Različne ljudi spodbuja, da sobivajo v krščanski ljubezni, ne glede na versko prepričanje, raso, narodnost, finančni položaj, izobrazbo ali kulturo.«⁸

In predsednik Russell M. Nelson nas je rotil, naj »razširimo svoj krog ljubezni, tako da bomo vanj sprejeli vso človeško družino.«⁹

Ključni del ljubezni do sovražnikov je, da dajemo cesarju tako, da spoštujemo zakone svojih raznolikih držav. Čeprav so bili Jezusovi nauki revolucionarni, ni učil revolucije ali kršenje zakonov. Učil je boljšo pot. Sodobno razodetje uči enako.

»Nihče naj ne krši deželnih zakonov, kajti ta, ki Božje zakone izpolnjuje, nima potrebe, da bi deželne zakone kršil.

Zatorej bodite pokorni obstoječim oblastem.« (Nauk in zaveze 58:21–22)

In naš člen vere, ki ga je napisal prerok Joseph Smith potem, ko so prvi sveti trpeli hudo preganjanje zaradi misurijskih oblasti, izjavlja: »Verjamemo, da moramo biti podložni kraljem, predsednikom, vladarjem in sodnikom; v poslušnost, spoštovanje in podpiranje zakona.« (Členi vere 1:12)

To ne pomeni, da se strinjamo z vsem, kar se naredi s pravnimi sredstvi. Pomeni, da smo poslušni veljavni zakonodaji in jo skušamo spremeniti z miroljubnimi sredstvi. Pomeni tudi, da miroljubno sprejmemo rezultate volitev. Ne bomo sodelovali pri nasilju, s katerim grozijo tisti, ki so razočarani nad izidom.¹⁰ V demokratični družbi imamo vedno priložnost in dolžnost, da mirno vztrajamo do naslednjih volitev.

Odrešenikov nauk, naj ljubimo svoje sovražnike, temelji na stvarnosti, da so vsi smrtniki ljubljeni Božji otroci. To večno načelo in nekaj osnovnih zakonskih načel je bilo v nedavnih demonstracijah v številnih ameriških mestih na preizkušnji.

Po eni strani se zdi, da so nekateri pozabili, da prvi amandma ustave Združenih držav zagotavlja »pravico ljudi, da se mirno zbirajo in na vlado vložijo prošnjo glede neke zadeve«. To je dovoljeni način za ozaveščanje javnosti in osredotočanje na krivice v vsebini ali pri izvajanju zakonov. In krivice so se dogajale. V javnem dogajanju in v osebnih pristopih se soočamo z rasizmom in s tem povezanimi zamerami. Častita Theresa A. Dear iz organizacije za podporo temnopoltim National Association for the Advancement of Colored People (NAACP) nas je v prepričljivem osebnem eseju opomnila, da »rasizem dobro uspeva zaradi sovraštva, zatiranja, prikritega podpiranja, pasivnosti, brezbrižnosti in molka«.¹¹ Kot državljani in člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni moramo narediti več, da bomo pomagali izkoreniniti rasizem.

Po drugi strani se zdi, da je manjšina udeležencev in podpornikov teh protestov in nezakonitih dejanj, ki so jim sledila, pozabila, da so protesti, ki jih ščiti ustava, mirni protesti. Protestniki nimajo pravice uničevati, poškodovati ali krasti lastnine ali spodkopavati zakonitih vladnih policijskih sil. Ustava in zakoni ne vsebujejo pozivov k revoluciji ali anarhiji. Vsi mi – policija, protestniki in opazovalci – bi morali razumeti omejitve naših pravic in pomen naše dolžnosti, da ostanemo v mejah obstoječih zakonov. Abraham Lincoln je imel prav, ko je rekel: »Ni zamere, ki bi upravičila povračilne ukrepe drhali.«¹² Povračilo drhali za zamere je povračilo z nezakonitimi sredstvi. To je anarhija, stanje brez učinkovite oblasti in brez uradne policije, kar prej spodkopava kot varuje pravice posameznikov.

En razlog, zakaj so bili nedavni protesti v Združenih državah za številne tako pretresljivi, je bil, da se sovražnosti in nezakonitosti, ki jih doživljajo različne etnične skupine v drugih državah, ne bi smelo občutiti v Združenih državah. Ta država bi morala biti boljša pri odpravljanju rasizma, ne samo do temnopoltih Američanov, ki so najbolj izstopali v nedavnih protestih, temveč tudi do Latinoameričanov, Azijcev in drugih skupin. Zgodovina rasizma v tej državi ni svetla in moramo se izboljšati.

Združene države so ustanovili priseljenci različnih narodnosti in etničnih skupin. Smisel združevanja ni bil, da bi uveljavili določeno religijo ali ohranjali katero od različnih kultur ali plemensko pripadnost nekdanjih držav. Rod naših ustanoviteljev si je prizadeval, da bi jih združevala nova ustava in zakoni. Ne pravimo, da so naši združitveni dokumenti ali tedanje razumevanje njihovega pomena, popolni. Zgodovina prvih dveh stoletij Združenih držav je pokazala potrebo po številnih izboljšavah, denimo po volilni pravici žensk in še posebej odpravi suženjstva, vključno z zakoni, s katerimi bi zagotovili, da bodo tisti, ki so bili zasužnjeni, imeli vse pogoje svobode.

Dva učenjaka z univerze Yale sta nas nedavno opomnila:

»Združene države imajo ne glede na vse svoje napake edinstveno sposobnost, da združijo raznoliko in razdeljeno družbo. /…/

Njenim državljanom ni treba izbirati med narodnostno identiteto in večkulturnostjo. Američani imajo lahko oboje. A ključ je ustavno domoljubje. Ostati moramo složni z ustavo, ne glede na naša ideološka nesoglasja.«¹³

Pred veliko leti je britanski zunanji minister med debato v Spodnjem domu dal naslednji sijajni nasvet: »Nimamo večnih zaveznikov in nimamo stalnih sovražnikov. Naši interesi so večni in stalni in naša dolžnost je, da te interese upoštevamo.«¹⁴

To je dober posvetni razlog, da »večne in stalne« interese upoštevamo v političnih zadevah. Poleg tega nas nauk Gospodove Cerkve uči o drugem večnem interesu, ki naj nas vodi: o naukih našega Odrešenika, ki je navdihnil ustavo Združenih držav in temeljne zakone veliko naših držav. Zvestoba uveljavljenim zakonom namesto začasnim »zaveznikom« je najboljši način, da ljubimo svoje nasprotnike in sovražnike, ko si prizadevamo za enotnost v raznolikosti.

Spoznanje, da smo vsi Božji otroci, nam daje božanski vidik dragocenosti vseh drugih in voljo ter zmožnost, da se dvignemo nad predsodke in rasizem. Ko sem veliko let živel v različnih krajih te države, me je Gospod naučil, da je mogoče ubogati in si prizadevati, da bi izboljšali zakone države, in tudi ljubiti svoje nasprotnike in sovražnike. Sicer ni enostavno, vendar je mogoče s pomočjo našega Gospoda Jezusa Kristusa. Zapovedal je, naj ljubimo, in obljublja svojo pomoč, ko si prizadevamo biti poslušni. Pričujem, da nas naš nebeški Oče in njegov Sin Jezus Kristus ljubita in nam bosta pomagala. V imenu Jezusa Kristusa, amen.