Radost poiščimo v Kristusu

Gospod ne prosi, da bi naši mladi, ki imajo Aronovo duhovništvo, delali vse, a to, kar prosi, je vredno občudovanja.

Pred leti je naša družinica doživela to, s čimer se soočajo številne družine v tem padlem svetu. Najin najmlajši sin Tanner Christian Lund je zbolel za rakom. Bil je neverjetna duša, kakor so običajno devetletniki. Bil je razposajeno nagajiv in hkrati osupljivo duhovno dovzeten. Vragec in angel, poreden in priden. Ko je bil še majhen in nas je vsak dan osupljal s svojimi norčijami, smo se spraševali, kaj bo, ko bo odrasel, prerok ali bančni ropar. Kakorkoli, zdelo se je, da bo pustil pečat v svetu.

In potem je hudo zbolel. V naslednjih treh letih je sodobna medicina uporabila junaške ukrepe, med drugim so mu dvakrat presadili kostni mozeg, nakar je zbolel za pljučnico, zaradi česar je bil deset tednov nezavesten priklopljen na ventilator. Čudežno si je za kratek čas opomogel, potem pa se je rak vrnil.

Malo preden je Tanner umrl, mu je bolezen napadla kosti in celo kljub močnim protibolečinskim zdravilom ga je še vedno bolelo. Komaj je še vstal iz postelje. Tistega nedeljskega jutra je njegova mama Kallen vstopila v njegovo sobo, da bi preverila, kako je z njim, preden bi se družina odpravila v cerkev. Bila je presenečena, ko je videla, da se mu je nekako uspelo obleči. Sedel je na robu postelje in se mukoma trudil, da bi si zapel srajco. Kallen se je usedla poleg njega. »Tanner,« je rekla, »ali si prepričan, da si dovolj pri močeh, da greš v cerkev? Morda bi danes raje ostal doma in počival?«

Strmel je v tla. Bil je diakon. Imel je zbor. In imel je zadolžitev.

»Danes naj bi jaz razdeljeval zakrament.«

»No, prepričana sem, da to nekdo drug lahko naredi namesto tebe.«

»Že,« je rekel, »vendar /…/ vidim, kako me ljudje gledajo, ko razdeljujem zakrament. Mislim, da jim to pomaga.«

Zato mu je pomagala zapeti srajco in zavezati kravato in odpeljala sta se v cerkev. Očitno se je dogajalo nekaj pomembnega.

V cerkev sem prišel s predhodnega sestanka in bil presenečen, ko sem videl Tannerja sedeti v klopi za diakone. Kallen mi je tiho povedala, zakaj je tam, in kaj ji je rekel: »To pomaga ljudem.«

In tako sem opazoval, kako so diakoni stopili do zakramentne mize. Nežno se je naslonil na drugega diakona, ko so jima duhovniki podali pladnja s kruhom. In potem je Tanner podrsal do svojega mesta in se oprijel roba klopi, da je trdno stal, ko je delil zakrament.

Zdelo se je, da so vse oči v kapeli uprte vanj in da so ganjeni nad njegovim naporom, ko je opravljal svojo preprosto nalogo. Tannerju je nekako uspelo izraziti tiho pridigo, ko se je resno, s postanki pomikal od ene vrste do druge – s preznojeno plešasto glavo – in predstavljal Odrešenika, kot to počnejo diakoni. Njegovo nekoč nepremagljivo telo diakona je bilo samo po sebi nekoliko poškodovano, strto in ranjeno, in voljno je trpel, da je služil tako, da nam je v življenje prinesel znamenji Odrešenikove odkupne daritve.

Ko smo videli, kako razmišlja o tem, da je diakon, smo tudi mi začeli razmišljati drugače – o zakramentu, o Odrešeniku in o diakonih, učiteljih in duhovnikih.

Čudim se neizrečenemu čudežu, ki ga je spodbudil, da se je tisto jutro tako pogumno odzval na tih, preprosti klic k služenju, in moči ter zmožnostim vseh naših številnih mladih, ko se ženejo, da bi se odzvali na prerokov klic, naj se prijavijo v Božje bataljone in se pridružijo delu odrešitve in povzdignjenja.

Vsakič, ko diakon drži zakramenti pladenj, se spomnimo svete zgodbe o zadnji večerji, Getsemanskem vrtu, Kalvariji in grobu v vrtu. Ko je Odrešenik svojim apostolom rekel: »To delajte v moj spomin,«¹ to skozi vsa obdobja govori tudi vsakemu od nas. Govoril je o neskončnem čudežu, ki ga bo priskrbel, ko bodo bodoči diakoni, učitelji in duhovniki podelili njegova simbola in njegove otroke povabili, naj sprejmejo njegov dar odkupitve.

Oba zakramentna simbola nas usmerjata k temu daru. Razmišljamo o kruhu, ki ga je Jezus enkrat prelomil – in o kruhu, ki ga zdaj prelamljajo duhovniki pred nami. Razmišljamo o pomenu posvečene tekočine, tedaj in zdaj, pa tudi o besedah zakramentnih molitev, ki prihajajo iz ust mladih duhovnikov v naša srca in v nebesa ter obnavljajo zaveze, ki nas povežejo s samimi močmi Kristusove odrešitve. Morda premišljujemo o tem, kaj pomeni, ko nam diakon prinese sveti znamenji in stoji, kjer bi stal Jezus, če bi bil tam, pripravljen, da nam olajša bremena in bolečine.

Na srečo mladeničem in mladenkam ni treba zboleli, da bi odkrili radost in namen služenja Odrešeniku.

Starešina David A. Bednar je učil, da če želimo rasti in postati kakor misijonarji, moramo delati to, kar delajo misijonarji, in potem »vrstico za vrstico, nauk za naukom, /…/ lahko sčasoma postanemo misijonarji, /…/ kakršne Odrešenik pričakuje«.²

Podobno, če želimo »biti kot Jezus«³, moramo delati to, kar dela Jezus. Gospod v enem čudovitem stavku pojasni, kaj dela: »Kajti glej, to je moje delo in moja slava – da uresničim človekovo nesmrtnost in večno življenje.«⁴

Odrešenikov poslanstvo je vselej bilo in vedno bo, da Očetu služi tako, da odrešuje njegove otroke.

In najzanesljivejši način, da najdemo radost v tem življenju, je, da se pridružimo Kristusu in pomagamo drugim.

To je preprosta resnica, ki je navdihnila program Otroci in mladina.

Vse dejavnosti in poučevanja, povezana s tem programom, so o tem, da pomagamo mladim postati bolj podobni Jezusu, ko z njim sodelujejo pri delu odrešenja in povzdignjenja.

Program Otroci in mladina je orodje, s pomočjo katerega vsak otrok v Osnovni in mladi lahko postanejo boljši Kristusovi učenci in pridobijo z vero prežeto videnje o tem, kakšna je sreča. Lahko pričakujejo in hrepenijo po vmesnih postajah in smerokazih na poti zavez, kjer se bodo krstili in bili potrjeni z darom Svetega Duha in bodo kmalu pripadali zborom in razredom Mladenk, kjer bodo občutili radost, ko bodo s krščanskim služenjem pomagali drugim. Postavljali si bodo cilje, velike in male, ki jim bodo prinesli ravnovesje v življenju in jim pomagali, da bodo postali bolj podobni Odrešeniku. Konference in revije Za moč mladih, revija Prijatelj in aplikacija Gospel Living jim bodo pomagale, da se bodo osredotočili na iskanje radosti v Kristusu. Veselili se bodo blagoslovov, ki jih prinaša posedovanje tempeljske dovolilnice z omejeno uporabo, in z vplivom Svetega Duha bodo občutili Elijevega duha, ko si bodo prizadevali za blagoslove templja in družinske zgodovine. Vodstvo bodo našli v patriarhalnem blagoslovu. Sčasoma bodo doživeli, kako hodijo v tempelj, da bi bili obdarjeni z močjo in da bi tam našli radost, ko bodo večno povezani s svojimi družinami, pa naj pride karkoli.

Kljub nasprotovanju pandemije in nesreč je uresničitev vseh obljub programa Otroci in mladina delo, ki še vedno poteka – a je nujno. Naši mladi ne morejo čakati, da se bo svet popravil sam po sebi, preden bodo spoznali Odrešenika. Nekateri celo sedaj sprejemajo odločitve, ki jih sicer ne bi, če bi razumeli svojo pravo identiteto – in njegovo.

Zato je nujen poziv Božjega bataljona k odločilni vadbi ta, da »vsi poprimemo za delo«!

Matere in očetje, potrebno je, da svoje sinove podpirate ravno tako goreče, kot ste jih vselej v preteklosti, ko so jih skrbele manj pomembne stvari, denimo priponke in značke. Matere in očetje, duhovniški voditelji in voditeljice Mladenk, če se vaši mladi opotekajo, jih bo program Otroci in mladina pomagal pripeljati k Odrešeniku, Odrešenik pa jim bo prinesel mir.⁵

Predsedstva zborov in razredov, dvignite se in zavzemite mesto v Gospodovem delu, ki vam upravičeno pripada.

Škofje, združite svoje ključe s tistimi od predsednikov zbora in vaš zbori – in vaši oddelki – se bodo za vedno spremenili.

In vam, odraščajočemu rodu, pričujem kot nekdo, ki ve, da ste ljubljeni sinovi in hčere Boga in da ima za vas pripravljeno delo.

Ko boste z vsem srcem, vnemo, mišljenjem in močjo poveličevali svoje poklice, boste vzljubili Boga, spolnjevali svoje zaveze in zaupali v njegovo duhovništvo, ko boste s svojim delom blagoslavljali druge, začenši v svojem domu.

Molim, da boste vztrajali s podvojeno energijo, ki jo zahteva današnji čas, da boste služili, udejanjali vero, se kesali in izboljševali vsak dan, da boste lahko prejeli tempeljske blagoslove in trajno radost, ki pridejo le zaradi evangelija Jezusa Kristusa. Molim, da se boste pripravili, da boste postali marljivi misijonarji, zvesti možje ali žene, ljubeči očetje ali matere, da vam je bilo obljubljeno, da boste lahko nenazadnje postali, če boste pravi učenec Jezusa Kristusa.

Da bi pomagali pripraviti svet na Odrešenikovo vrnitev tako, da boste vse klicali, naj pridejo h Kristusu in prejmejo blagoslove njegove odkupne daritve! V imenu Jezusa Kristusa, amen.