Sinovo izvrstno darilo

Ko sem lansko poletje med pripravami na lekcijo iz priročnika Pridi in hodi za menoj bral Mormonovo knjigo, me je presunilo Almovo poročilo, da takrat, ko se je v celoti zavedel vseh svojih grehov, »nič ne bi moglo biti takoostro in tako bridko, kot so bile [njegove] bolečine«.¹ Priznam, da sem bil na govor o ostri in bridki bolečini pozoren deloma zato, ker sem se tisti teden boril s sedemmilimetrskim ledvičnim kamnom. Nikdar en človek ni izkusil tako »velikih stvari«, ko se je »zgodila« tako »majhna in preprosta stvar«.²

Almov jezik je bil poseben tudi zaradi besede exquisite (v prevodu »silen«) v angleškem prevodu Mormonove knjige, ki navadno opisuje to, kar je izjemno lepo ali neprimerljivega sijaja. Na primer, Joseph Smith je zapisal, da je angel Moroni nosil oblačila »izjemne beline«, ki je »presegala vse zemeljsko, kar [ga] je kdaj videl«.³ Vendar exquisite lahko pomeni skrajno intenzivnost tudi groznih stvari. Tako Alma in najboljši slovarji ostro bolečino povezujejo z mučenjem, mukami in trpinčenjem »najvišje stopnje«.⁴

Almova metaforika odraža resno dejstvo, da je treba v nekem trenutku vso mučno krivdo vsakega greha, ki smo ga zagrešili, enkrat občutiti. Tako veleva pravica in tega ne more spremeniti niti sam Bog.⁵ Ko se je Alma spomnil »vseh« svojih grehov – zlasti tistih, ki so pogubljali vero drugih – je bila njegova bolečina dobesedno neznosna in misel, da bi stal pred Bogom, ga je navdajala z »neizrekljivo grozo«. Hrepenel je, »da bi umrl tako duhovno kot telesno«.⁶

Vendar se je za Alma, kot je rekel sam, vse spremenilo tisti trenutek, ko se je njegov »um oklenil« prerokovanega »prihoda glede nekega Jezusa Kristusa, /…/ ki bo plačal odkupnino za grehe sveta«, in je »v srcu zaklical: O Jezus, ti Božji Sin, usmili se me.« Alma je ta ena misel in ta ena prošnja navdala s silno radostjo, ki je bila »tako silna kakor [njegove] bolečine«.⁷

Nikoli ne smemo pozabiti, da je smisel kesanja prav to, da vzame določene bridkosti in jih spremeni v čisto blaženost. Zahvaljujoč Kristusovi »neposredni dobroti«⁸ se tisti trenutek, ko se obrnemo k njemu – izkazujoč vero v Boga in z resnično spremembo v srcu – bremenilna teža naših grehov začne prestavljati z našega hrbta na njegovega. To je možno le zato, ker je on, ki je brez greha, prav za vsak greh v univerzumu svojega stvarstva, za vse svoje stvaritve pretrpel »neskončno in strašno agonijo«⁹ – tako hudo trpljenje, da je krvavel iz vsake pore. Odrešenik nas v sodobnih svetih spisih zaradi neposredne osebne izkušnje svari, da si sploh ne moremo predstavljati, kako »silno« bo naše »trpljenje«, če se ne bomo pokesali. A z neizmerno radodarnostjo prav tako pojasni, da je on, »Bog, /…/ vse to prenašal za vse, da ne bi trpeli, če se bodo pokesali«¹⁰ – kesanje, ki nam vsem omogoči, da bomo okusili radost, ki jo je okusil Alma.¹¹ Zgolj zaradi tega nauka »Osuplo stojim«.¹² Vendar je osupljivo, da Kristus ponuja še več.

Včasih ostra bolečina ne izvira iz greha, temveč iz iskrenih napak, dejanj drugih ali sil, ki presegajo naš nadzor. V teh trenutkih lahko zakličete kakor pravični psalmist:

»Moje srce se krči v moji notranjosti, smrtni strahovi so me obšli.

/…/ [G]roza me je pokrila.

Kdo mi bo dal peruti kakor golobu? Odletel bi in poiskal bivališče.«¹³

Takšno trpljenje nam lahko lajša na primer zdravstvena stroka, strokovno svetovanje ali pravna sredstva. A vedite, da vsi dobri darovi – vključno s temi – prihajajo od Odrešenika.¹⁴ Ne glede na vzroke naših najhujših ran in srčnih bolečin je najvišji vir olajšanja isti: Jezus Kristus. Samo on ima vso moč in zdravilni balzam, da popravi vsako napako, vsako krivico, poravna vsako nepravilnost, zaceli vsako rano in prinese vsak zakasneli blagoslov. Pričujem kakor priče iz starodavnih dni, da »[n]imamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi«,¹⁵ temveč imamo ljubečega Odkupitelja, ki je stopil s prestola zgoraj ter šel »in prenašal bolečine in stiske in skušnjave vsake vrste, /…/ da bo /…/ vedel, kako podpirati svoje ljudstvo«.¹⁶

Vsakdo, ki ima danes tako močne in tako edinstvene bolečine, da čuti, da ga nihče ne bi mogel v celoti razumeti, ima morda prav. Morda ni družinskega člana, prijatelja ali duhovniškega voditelja – ki bi natanko vedel, kaj občutite, ali ki bi imel pravšnje besede, ki bi vam pomagale do ozdravitve. A vedite tole: Obstaja nekdo, ki popolnoma razume, kaj doživljate, ki je »mogočnejši /…/ od vse zemlje« ¹⁷ in »ki more /…/ v vsem napraviti neznansko več od tega, kar prosimo ali mislimo«.¹⁸ Ta postopek se bo razodel na Božji način in po Božjem urniku, vendar je Kristus vselej pripravljen, da ozdravi vsak del in vidik vaše agonije.

Če mu to dopustite, boste ugotovili, da vaše trpljenje ni bilo zaman. Ko je apostol Pavel govoril o največjih junakih iz Svetega pisma in njihovih bridkostih, je rekel: »Bog je [zanje] priskrbel nekaj boljšega, tako da oni ne bi dosegli popolnosti brez [trpljenja]«.¹⁹ Vidite, da je sama Božja narava in cilj našega obstoja na zemlji sreča,²⁰ a popolna bitja z božansko radostjo ne moremo postati brez izkušenj, ki nas preizkusijo, včasih prav do obisti. Pavel pravi, da je tudi Odrešenik sam postal večno »popoln [oziroma dovršen] s trpljenjem«.²¹ S tem v mislih se varujte satanskega šepeta, da bi se, če bi bili boljši človek, takšnim preizkušnjam izognili.

Prav tako se morate zoperstaviti laži, da vaše trpljenje namiguje, da stojite izven kroga Božjih izvoljencev, za katere se zdi, da drsijo iz enega blagoslovljenega stanja v drugega. Namesto tega nase raje poglejte, kakor vas je zagotovo videl Janez Razodevalec v svojem veličastnem razodetju o poslednjih dneh. Kajti Janez je videl »velik[o] množic[o], ki je nihče ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov. Stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, ogrnjeni v bela oblačila, /…/ [i]n vpili z močnim glasom: ‘Odrešenje je v našem Bogu, ki sedi na prestolu, in v Jagnjetu.’«²²

Ko je vprašal: »Tile, ki so ogrnjeni v bela oblačila, kdo so in od kod so prišli?« je prejel odgovor: »To so tisti, ki so prišli iz velike stiske in so oprali svoja oblačila ter jih pobelili z Jagnjetovo krvjo.«²³

Bratje in sestre, vselej pomnite, če pravično trpite, prej izpolnjujete pogoje za Božje izvoljence kakor obratno. In zato so njune obljube namenjene vam. Kot pravi Janez, »[n]e bo[ste] več lačni in ne bo[ste] več žejni in nič več [vas] ne bo žgalo sonce ne kakršna koli pripeka. Kajti Jagnje, ki sedi na sredi prestola, [vas] bo paslo in [vas] vodilo k izvirkom živih vodá; in Bog bo obrisal vse solze z [vaših] oči.«²⁴

»In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo.«²⁵

Pričujem vam, da zahvaljujoč osupljivi dobroti Jezusa Kristusa in njegovemu odkupnemu žrtvovanju zasluženim agonijam naših napak na zemlji lahko uidemo, nezaslužene agonije naših nesreč na zemlji pa premagamo. Pod njegovim vodstvom bo vaša božanska usoda neprimerljivo veličastna in neopisljivo radostna – radost, ki je za vas tako intenzivna in tako edinstvena, da bo vaš »pepel« postal lepota, ki »presega vse zemeljsko«.²⁶ Da bi to srečo zdaj lahko okusili in da bi vas vekomaj navdajala, vas prosim, da naredite, kar je naredil Alma: V mislih se trdno oklenite odličnega daru Božjega Sina, kakor razodeva njegov evangelij v tej njegovi pravi in živi Cerkvi. V imenu Jezusa Kristusa, amen.