Misijonarsko služenje me je v življenju za vedno blagoslovilo

Hvala, predsednik Nelson, da ste nam ponovno svetovali glede misijonarskega služenja.

Bratje in sestre, ko sem pred nekaj leti govoril na generalni konferenci, se mi je nenadoma pokvaril vid na levem očesu zaradi nečesa, kar se imenuje degeneracija makule, ki se je nato poslabšala in zato s tem očesom ne vidim več dobro.

Ker sem se spopadal s to težavo, sem toliko bolj hvaležen za druge vrste vida, vključno s pogledom za nazaj. Ko gledam nazaj na svoje življenje, lahko vidim določene izkušnje, ki so pustile pomemben pečat. Ena teh izkušenj je, kako me je to, ko sem kot fant služil redni misijon v Angliji, v življenju blagoslovilo in oblikovalo mojo duhovno usodo.

Razmišljal sem, kako so ekonomski izzivi, povezani z veliko gospodarsko krizo v 30-tih letih devetnajstega stoletja, moje starše in našo družino pripeljali do nesrečnega preobrata. Oče se je v tistem težkem obdobju tako zavzel, da bi rešil svojo avtomobilsko prodajalno in vzdrževal družino, da moji starši nekaj časa niso hodili v cerkev.

Čeprav se cerkvenih bogoslužij nismo udeleževali kot družina, mi to ni preprečevalo, da se jih občasno ne bi udeležil s prijatelji.

V tistih dneh sem si želel iti na misijon, vendar se o tem nisem pogovarjal s starši.

Ko sem hodil na kolidž, smo se z več prijatelji odločili, da bomo služili misijon. Na srečanju s škofom sem izpolnil prijavnico za misijon, medtem ko staršev ni bilo v mestu. Ko sta se vrnila, sem ju presenetil z novico, da sem bil poklican, da služim v Veliki Britaniji. Hvaležen sem, da sta to odločitev navdušeno podprla, in za dobre prijatelje, ki so mi pomagali, da sem se odločil za služenje.

Misijonarsko služenje me je pripravilo, da sem bil boljši mož in oče in da sem bil uspešen v poslu. Pripravilo me je tudi na vseživljenjsko služenje Gospodu v njegovi Cerkvi.

Na aprilski generalni konferenci leta 1985 so me zadolžili, naj govorim na duhovniškem zasedanju. Moj govor je bil namenjen mladeničem. Govoril sem o pripravah na služenje misijona. Rekel sem: »Od vseh usposabljanj, ki sem jih imel pri svojih cerkvenih zadolžitvah, zame ni bilo nobeno pomembnejše od usposabljanja, ki sem ga imel kot devetnajstletni starešina, ki je služil redni misijon.«¹

Gospod vas pozna. Ko boste služili misijon, boste dobili izkušnje, ki vam bodo pomagale, da boste Gospoda bolje spoznali. Ko mu boste služili, boste duhovno rasli. V njegovem imenu boste poslani po opravkih, da boste služili drugim. Dal vam bo izkušnje po navdihu Svetega Duha. Gospod vas bo pooblastil, da boste učili v njegovem imenu. Lahko mu pokažete, da vam lahko zaupa in se zanese na vas.

Pred petimi meseci sta se mi starešina Jeffrey R. Holland in starešina Quentin L. Cook, ki sta tudi služila kot misijonarja na Britanskem otočju, pridružila na obisku članov in misijonarjev v tisti lepi deželi. Ko sem bil tam, sem razmišljal o svojih izkušnjah, ko sem bil mlad misijonar. Pričujem, da sem na misijonu spoznal, da me nebeški Oče in Odrešenik Jezus Kristus poznata in ljubita.

Blagoslovljen sem bil, da sem imel dva čudovita predsednika misijona, Selvoyja J. Boyerja in Staynerja Richardsa, poleg njunih predanih družabnic Gladys Boyer in Jane Richards. Ko se ozrem nazaj, lahko še jasneje vidim, da so mi zaupali in me imeli radi. Učili so me evangelij. Od mene so veliko pričakovali. Dali so mi veliko zahtevnih nalog in voditeljskih odgovornosti, da so mi pomagali rasti in se pripraviti na življenje služenja.

Razmišljal sem tudi, kako me je predsednik Spencer W. Kimball poklical, naj predsedujem kanadskemu misijonu Toronto z mojo drago ženo Barbaro in najinimi otroki ob strani. Predsednik Kimball naju je na služenje poklical aprila 1974, kmalu zatem, ko je imel navdihnjeni misijonarski govor z naslovom »When the World Will Be Converted (Ko bo svet spreobrnjen)«.² V tistem govoru je pojasnil svojo vizijo, kako bomo evangelij prinesli vsemu svetu. Prosil je za veliko več misijonarjev z vsega sveta. Spomnil nas je na Gospodovo pričakovanje, naj »vsak /…/ povzdigne svarilni glas prebivalcem zemlje«.³ Nauki predsednika Kimballa o pričakovanju, da bi vsi mladeniči služili misijon, so postali tema pogovorov v domovih po vsem svetu. To pričakovanje se ni spremenilo. Hvaležen sem, da je tudi predsednik Russell M. Nelson potrdil Gospodovo pričakovanje to dopoldne.

Skoraj deset let je minilo, odkar je predsednik Thomas S. Monson oznanil nižjo starost za misijonarje za vse mladeniče in mladenke.⁴ Menim, da je bil osnovni razlog za to spremembo ta, da bi več mladih imelo priložnost, ki jim lahko spremeni življenje, da bodo služili kot misijonarji.

Kot apostol Gospoda Jezusa Kristusa pozivam zdaj vas, mladeniče – in tiste mladenke, ki želite služiti misijon – da se takoj zdaj začnete pogovarjati s svojimi starši o služenju misijona. Prosim vas tudi, da se o služenju misijona pogovarjate s svojimi prijatelji in če eden od vaših prijateljev ne ve, ali bi služil, ga spodbudite, naj se pogovori s svojim škofom.

Sebi in nebeškemu Očetu se zavežite, da boste služili misijon in da si boste od zdaj naprej prizadevali ohranjati svoje srce, roke in misli čiste in vredne. Prosim vas, da pridobite trdno pričevanje o obnovljenem evangeliju Jezusa Kristusa.

Očetje in matere te čudovite mladine imate ključno vlogo v tem postopku priprave. Danes se začnite s svojimi otroki pogovarjati o misijonarskem služenju. Vemo, da ima družina najpomembnejši vpliv, da našim mladeničem in mladenkam pomaga pri pripravah.

Če ste še vedno v starostnem razponu, primernem za misijonarsko služenje, vendar še niste služili zaradi pandemije ali drugih razlogov, vas prosim, da služite zdaj. Pogovorite se s škofom in se pripravite na služenje Gospodu.

Vas škofe spodbujam, da pomagate vsem mladeničem in mladenkam, ki se približujejo misijonarski starosti, da se pripravijo na služenje, in spodbujam tudi škofovstva, da prepoznajo tiste, ki so dovolj stari, a še niso služili. Povabite vsakega mladeniča, da postane misijonar, kot tudi vsako mladenko, ki želi služiti.

Misijonarji, ki trenutno služite, hvala vam! Vaš misijon je bil med svetovno pandemijo. Zato je bila vaša misijonarska izkušnja drugačna od moje ali od izkušnje kateregakoli misijonarja, ki je služil pred letom 2020. Vem, da ni bilo lahko. A celo v tem težkem času je imel Gospod za vas delo in opravili ste ga neverjetno dobro. Na primer, tehnologijo ste uporabljali na nove načine, da ste našli ljudi, ki so pripravljeni, da se učijo o obnovi evangelija Jezusa Kristusa. Vem, da je Gospod zadovoljen z vašim trudom, ko služite marljivo in v skladu s svojimi sposobnostmi. Vem, da vam bo vaše služenje blagoslovilo življenje.

Ko boste razrešeni misijona, pomnite, da niste razrešeni svoje dejavnosti v Cerkvi. Gradite na svojih dobrih navadah, ki ste se jih privadili na misijonu, še naprej krepite svoje pričevanje, trdo delajte, molite in bodite poslušni Gospodu. Spoštujte zaveze, ki ste jih sklenili. Še naprej blagoslavljajte druge in jim služite.

Molim, da boste vi, fantje in dekleta in vaši starši, uvideli in spoznali, kako vas bo misijonarsko služenje v življenju za vedno blagoslovilo. Da bi v svojem umu spoznali in svojem srcu čutili moč prošnje, ki jo je Gospod izrekel Mozijevim sinovom velikim misijonarjem. Rekel je: »Pojdite /…/ in potrdite mojo besedo: vendarle bodite potrpežljivi v velikem potrpljenju in v stiskah, da /…/ boste za dober zgled v meni; in iz vas bom napravil orodje v svojih rokah za odrešitev številnih duš.«⁵

To dopoldne ponižno molim, naj Bog blagoslovi mlade Cerkve, da se bodo želeli pripraviti na služenje Bogu in da mu bodo služili. V svetem imenu Gospoda Jezusa Kristusa, amen.