Neomajni v neurjih

Moji dragi bratje in sestre, danes smo bili blagoslovljeni, da smo slišali nasvete in spodbude navdihnjenih Božjih služabnikov. Vsak od nas, kjerkoli smo, ve, da živimo v vse hujših časih. Molim, da vam bom morda pomagal, da boste ostali neomajni v neurjih, s katerimi se soočamo, z mirnim srcem.¹

Za začetek se moramo spomniti, da je vsak od nas ljubljeni Božji otrok in da ima Bog navdihnjene služabnike. Ti Božji služabniki so vnaprej videli čase, v katerih živimo. Apostol Pavel je pisal Timoteju: »Tole pa vedi, da bodo v poslednjih dneh nastopili hudi časi.«²

Vsakdo z očmi, ki vidijo znamenja časov, in ušesi, ki slišijo besede prerokov, ve, da je to res. Najhujše nevarnosti nam grozijo zaradi hudobnih sil. Te sile so vse močnejše. In tako bo postalo vse težje, ne lažje, spoštovati zaveze, ki jih moramo skleniti in spolnjevati, da živimo po evangeliju Jezusa Kristusa.

Tisti med nami, ki nas skrbi za nas in za tiste, ki jih imamo radi, najdemo upanje v obljubi, ki jo je dal Bog o varnem kraju v neurjih pred nami.

Tukaj je opis tega kraja. Vedno znova ga opisujejo živi preroki. Na primer, kot je zapisano v Mormonovi knjigi, je navdihnjeni in ljubeči oče povedal svojima sinovoma, kako naj se okrepita, da bosta ostala neomajna v neurjih pred njima: »In sedaj, sinova moja, pomnita, pomnita, da morata temelje sezidati na skali našega Odkupitelja, ki je Kristus, Božji Sin; da to, ko bo hudič poslal svoje mogočne vetrove, da, svoje strelice v viharju, da, ko vaju bosta udarjali vsa njegova toča in njegova močna nevihta, ne bo imelo moči nad vama, da bi vaju povleklo v prepad bede in neskončnega gorja zaradi skale, na kateri sta sezidana, ki je zanesljiv temelj, /…/ na katerem ljudje ne morejo pasti, če zidajo na njem.«³

Beda in neskončno gorje, o katerih je govoril, sta strašni posledici grehov, če se zanje ne bomo v celoti pokesali. Vedno hujša neurja so skušnjave in vse hujši Satanovi napadi. Nikoli ni bilo pomembneje, kot je zdaj, da razumemo, kako naj zidamo na tem trdnem temelju. Zame ni boljšega kraja, kamor lahko pogledam, kot zadnja pridiga kralja Benjamina, ki je tudi zapisana v Mormonovi knjigi.

Preroške besede kralja Benjamina so primerne za nas v našem času. Iz svojih izkušenj je poznal vojne strahote. Svoje ljudstvo je branil v spopadih in se zanašal na Božjo moč. Jasno je videl strašne Luciferjeve moči, da Božje otroke premami, jih poskuša premagati in jim vzeti pogum.

Pozval je svoje ljudstvo in nas, naj zidamo na edini zanesljivi skali varnosti, ki je Odrešenik. Pojasnil je, da se lahko svobodno odločamo med pravilnim in napačnim, in da se ne moremo izogniti posledicam svojih odločitev. Govoril je neposredno in ostro, ker je vedel, kakšno trpljenje bo doletelo tiste, ki njegovih svaril morda ne slišijo in ne upoštevajo.

Tako je opisal posledice, ki sledijo naši odločitvi, ali bomo sledili spodbudam Duha ali hudobnim sporočilom, ki pridejo od Satana, čigar namen je, da nas skuša in uniči:

»Kajti glejte, gorje je izrečeno nad njim, ki se odloči poslušati tega [hudobnega] duha; kajti če se ga odloči poslušati in ostane v svojih grehih in umre, tisti svoji duši pije prekletstvo; kajti za svoje plačilo prejme večno kazen, ker je Božjo postavo prekršil navzlic svojemu spoznanju. /…/

Če se torej ta človek ne pokesa in ostane in umre kot sovražnik Bogu, zahteve božanske pravice v njegovi nesmrtni duši prebudijo živ občutek njegove lastne krivde, ki povzroči, da se umakne iz Gospodove navzočnosti in to ga v prsih navda s krivdo in bolečino in tesnobo, kar je kot neugasljiv ogenj, katerega plameni se dvigajo na veke vekov.«

Kralj Benjamin je nadalje rekel: »O, vsi vi stari ljudje in tudi vi mladi ljudje in vi majhni otroci, ki lahko razumete moje besede, kajti govoril sem vam jasno, da bi razumeli, molim, da bi se v vas prebudil spomin na strašno stanje teh, ki so zapadli v prestopek.«⁴

Meni moč tega svarila, naj se pokesam, v mislih ponazori sliko dejanskega časa po tem življenju, ko bomo vi in jaz stali pred Odrešenikom. Z vsem srcem si želimo, da se ne bi potegnili vase, ampak se raje ozrli k njemu, videli njegov nasmeh in ga slišali reči: »Prav, dobri in zvesti služabnik! /…/ Vstopi.«⁵

Kralj Benjamin jasno pove, da se lahko nadejamo, da bomo slišali te besede, če bomo v tem življenju našli način, da bomo spremenili svojo naravo zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa. Edino tako lahko zidamo na zanesljivem temelju in tako ostanemo neomajni v neurjih skušnjav in preizkušenj, ki so pred nami. Kralj Benjamin opiše to spremembo naše narave s prelepo prispodobo, ki se me v srcu vedno dotakne. Tisočletja so jo uporabljali preroki in sam Gospod. To je: Postati moramo kakor otrok – majhen otrok.

Nekaterim tega ne bo lahko sprejeti. Večina nas hoče biti močnih. Kaj lahko je misliti, da biti kakor otrok pomeni biti šibek. Večina staršev se veseli dneva, ko se bodo njihovi otroci obnašali manj otročje. A kralj Benjamin, ki je vsaj tako dobro kot vsak smrtnik razumel, kaj pomeni biti močan, pogumen človek, je pojasnil, da biti kakor otrok ne pomeni, da si otročji. Pomeni, da smo podobni Odrešeniku, ki je k Očetu molil za moč, da bi zmogel udejanjiti Očetovo voljo in odkupiti grehe vseh otrok svojega Očeta, in je potem to naredil. Naša narava se mora spremeniti, da postanemo kakor otrok, da dobimo moč, ki jo potrebujemo, da ostanemo neomajni in mirni v hudih časih.

Tukaj je presunljiv opis kralja Benjamina o tem, kako pride do te spremembe: »Kajti naravni človek je Bogu sovražnik in je od Adamovega padca in bo na veke vekov, če se ne prepusti očarljivostim Svetega Duha in ne odvrže posvetnega človeka in postane sveti zaradi odkupne daritve Gospoda Kristusa in postane kot otrok, ubogljiv, krotak, ponižen, potrpežljiv, navdan z ljubeznijo, pripravljen podvreči se vsemu, kar se Gospodu zdi prav mu zadati, prav kakor se otrok podvrže svojemu očetu.«⁶

Do te spremembe pride, ko sklenemo in obnovimo zaveze z Bogom. To prinese moč Kristusove odkupne daritve, ki omogoči preobrazbo našega srca. To lahko začutimo vsakič, ko vzamemo zakrament, izvedemo tempeljsko uredbo za pokojnega prednika, pričujemo kot Odrešenikova priča ali ko kot Kristusov učenec skrbimo za nekoga v stiski.

Zaradi teh izkušenj čez čas postanemo sposobni ljubiti in ubogati kakor otrok. Postavimo se na trdne temelje. Zaradi svoje vere v Jezusa Kristusa se pokesamo in spolnjujemo njegove zapovedi. Ubogamo in pridobimo moč, da se upremo skušnjavam, in pridobimo obljubljeno spremstvo Svetega Duha.

Naša narava se spremeni, da postanemo kakor majhen otrok, poslušni Bogu in bolj ljubeči. Zaradi te spremembe bomo lahko deležni darov, ki pridejo s Svetim Duhom. Spremstvo Duha nas bo tolažilo, vodilo in krepilo.

Spoznal sem nekaj tega, kaj je kralj Benjamin mislil, ko je rekel, da pred Bogom lahko postanemo kakor majhen otrok. Iz številnih izkušenj sem spoznal, da Sveti Duh najpogosteje govori s tihim glasom, ki ga najlažje slišimo, ko smo v srcu krotki in ubogljivi, kakor otrok. Pravzaprav deluje takšna molitev: »Hočem samo to, kar ti hočeš. Samo povej mi, kaj je to. To bom naredil.«

Ko pridejo življenjska neurja, ste lahko neomajni, ker stojite na skali svoje vere v Jezusa Kristusa. Vera vas bo vodila do vsakodnevnega kesanja in doslednega spolnjevanja zavez. Potem se ga boste vedno spominjali. In v neurjih sovraštva in hudobije boste čutili neomajnost in upanje.

Še več, ugotovili boste, da pomagate drugim, tako da jih dvignete, da bodo na varnem na skali z vami. Vera v Jezusa Kristusa vedno vodi k večjemu upanju in do občutkov dobrotljivosti do drugih, kar je čista Kristusova ljubezen.

Iskreno vam pričujem, da vas je Gospod Jezus Kristus poklical: »Pridite k meni.«⁷ Zaradi ljubezni do vas in tistih, ki jih imate radi, vas kliče, da pridite k njemu po mir v tem življenju in po večno življenje v svetu po tem. Do potankosti pozna neurja, s katerimi se boste soočali v preizkušnjah, ki so del načrta sreče.

Rotim vas, da sprejmete Odrešenikov klic. Kot krotak in ljubeč otrok sprejmite njegovo pomoč. Sklenite in spolnjujte zaveze, ki jih nudi v Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Okrepile vas bodo. Odrešenik pozna neurja in zatočišča na poti domov k njemu in našemu nebeškemu Očetu. Pozna pot. On je pot. O tem pričujem v svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.