Poučevanje otrok in mladih o samostojnosti

Govoril bom o samostojnosti in kako o tem lahko učimo otroke in mlade. Samostojnost morda dojemamo kot temo za odrasle. Spoznal sem, da gre odraslim na poti do samostojnosti najbolje, če so se učili o evangeliju Jezusa Kristusa in so ta nauk in načela udejanjali od otroštva in kot mladi že doma.

To najbolje ponazori odličen primer iz resničnega življenja. Wilfried Vanie se je s sedmimi brati in sestrami ter materjo pridružil Cerkvi v Abidjanu v Slonokoščeni obali, ko je bil star šest let. Krstil se je z osmimi leti. Ko je bil Wilfried star enajst let, mu je umrl oče, ki je preživljal družino.

Wilfried se je, četudi žalosten zaradi družinske situacije, odločil, da bo ob spodbudi matere in s podporo Cerkve nadaljeval šolanje. Zaključil je srednjo šolo in služil kot redni misijonar v misijonu Cape Coast v Gani, kjer se je naučil angleščino. Po misijonu je šel na univerzo in diplomiral iz računovodstva in financ. Čeprav je bilo v tej panogi težko dobiti zaposlitev, je našel službo v turizmu in gostinstvu.

Začel je kot natakar v hotelu s petimi zvezdicami, a strast do izpopolnjevanja ga je gnala, da se je učil še več, dokler ni tam postal dvojezični receptor. Ko so odprli nov hotel, so ga zaposlili kot nočnega revizorja. Kasneje se je vpisal na BYU Pathway Worldwide in trenutno študira, da bo pridobil certifikat iz menedžementa turizma in hotelirstva. Želi si, da bi nekega dne vodil vrhunski hotel. Wilfried preživlja svojo večno družabnico in dva otroka, obenem pa pomaga svoji materi, bratom in sestram. V Cerkvi trenutno služi kot član kolskega visokega sveta.

Samostojnost opredeljujemo kot »sposobnost, odločenost in prizadevanje, da poskrbimo za duhovne in posvetne življenjske potrebe zase in za družino«.¹ Prizadevanje za samostojnost je del našega dela na poti zavez, ki nas vodi nazaj k nebeškemu Očetu in njegovemu Sinu. Okrepilo bo našo vero v Jezusa Kristusa in nas radostno povezalo z njim z zavezami in uredbami odrešitve in povzdignjenja. Samostojnost je načelo evangelija Jezusa Kristusa, ne program. To ni dogodek, temveč postopek, ki traja vse življenje.

Vse življenje postajamo samostojni, ko krepimo svojo duhovno moč, telesno in čustveno zdravje, si prizadevamo za izobrazbo in zaposlitev ter smo posvetno pripravljeni.² Se ta naloga v življenju kdaj konča? Ne, gre za vseživljenjski postopek učenja, rasti in dela. Nikdar se ne konča, gre za neprekinjen, vsakodnevni postopek.

Kako lahko otroke in mlade učimo o nauku in načelih samostojnosti? Pomembno je, da v življenju redno uporabljamo načela iz programa Otroci in mladina. Starši in otroci se učijo evangelij Jezusa Kristusa, sodelujejo pri služenju in dejavnostih ter skupaj delajo na štirih področjih osebnega razvoja, ki so za vsakega otroka edinstvena. Ne gre več za isti predpisani program za vse.

Vodič za otroke pravi: »Ko je bil Jezus Kristus tvojih let, se je učil in rasel. Tudi ti se učiš in rasteš. Sveti spisi pravijo: ‘Jezus pa je napredoval v modrosti, rasti in milosti pri Bogu in pri ljudeh.’« (Luka 2:52)³ Ta odlomek iz svetih spisov se nanaša na rast in učenje v duhovnem smislu – na milost pri Bogu, v družbenem smislu – na milost pri ljudeh, v telesnem smislu – na telesno rast, in v intelektualnem smislu – na modrost. Ta razvojna področja veljajo za vse nas ne glede na starost. Kdaj jih učimo? V Peti Mojzesovi knjigi 6:6–7 beremo:

»Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu.

Ponavljaj jih svojim sinovom in govôri o njih, ko bivaš v svoji hiši in ko hodiš po poti, ko legaš in ko vstajaš!«

Otroke to učimo s svojim dobrim zgledom, tako da z njimi delamo in služimo, proučujemo svete spise in upoštevamo nauke Jezusa Kristusa, kakor so jih učili preroki.

Omenil sem, da v programu Otroci in mladina otroci izberejo različne cilje za vsako od štirih področij razvoja. Pomembno je, da si za vsako področje zberejo svoje cilje. Starši in voditelji lahko učijo, svetujejo in podpirajo.

Najina vnukinja Miranda, na primer, je zelo motivirana, da bi duhovno rasla, tako da se vsak dan udeležuje ur jutranjega seminarja. Zanimati se je začela, ko je od drugih študentov seminarja v svojem oddelku slišala pozitivne komentarje. Materi je ni treba zbujati za učno uro. Sama vstane in se ob dogovorjeni uri, ob 6.20 zjutraj, poveže preko videokonference, saj je razvila dobre navade, ki ji pri tem pomagajo. Moji starši so mi pred kratkim povedali, da Miranda zdaj več govori, kadar ju obišče, ker je postala bolj samozavestna. To so življenjske lekcije o rasti z opaznimi učinki.

Otrokom pri rasti in razvoju pomagajo starši, stari starši, voditelji in člani. Podporo nudijo povsem predani skrbni bratje in sestre, skupaj z oddelčnimi voditelji duhovništva in organizacij. »Družina: razglas svetu« pravi: »Po Božjem načrtu morajo očetje družino voditi ljubeče in pravično in so odgovorni, da poskrbijo za življenjske potrebe in zaščito družine. Matere so prvenstveno odgovorne, da otroke vzgajajo. Očetje in matere so si kot enakopravni partnerji pri izpolnjevanju teh svetih odgovornosti dolžni pomagati. Po potrebi bi morala pomagati tudi širša družina.«⁴ Zadnja vrstica se med drugimi nanaša na stare starše.

Medtem ko služiva v Zahodni Afriki, moja žena Nuria opravlja izjemno delo, ko služi najini družini in vnukom preko oceana in ostaja v stiku z njimi. To počne s pomočjo tehnologije. Mlajšim vnukom bere knjige. Starejše vnukinje uči lekcije o temah, kot so zgodbe o naši družini, o naravoslovju, portoriški zgodovini, Členih vere in evangeliju Jezusa Kristusa. Dandanes razdalje ne omejujejo povezovanja, pripadnosti, skrbnega služenja in poučevanja odraščajočega rodu v naših družinah. Ko le lahko, se tudi sam pridružim Nurii, da učiva najine dragocene vnuke, jim izkazujeva ljubezen, jih razvajava in nasmejiva.

Bodite pozorni na navdihnjene podobnosti med programom Otroci in mladina ter razvijanjem samostojnosti. Štiri razvojna področja so si pri obeh zelo podobna. Duhovna moč pri samostojnosti se nanaša na duhovni vidik programa Otroci in mladina. Telesno in čustveno zdravje pri samostojnosti se navezuje na telesne in družbene vidike programa Otroci in mladina. Izobrazba, zaposlitev in posvetna pripravljenost pri samostojnosti so sorodne intelektualnemu vidiku programa Otroci in mladina.

Za konec bi rekel, sledimo našemu Odrešeniku Jezusu Kristusu in njegovemu evangeliju, tako da v življenju postajamo vse bolj samostojni ter o tem učimo svoje otroke in mlade. To lahko najbolje naredimo tako, da:

1. smo dober zgled služenja drugim,

2. živimo po nauku in načelih samostojnosti in jih učimo,

3. upoštevamo zapoved, naj razvijamo samostojnost kot del evangelija Jezusa Kristusa.

Nauk in zaveze 104:15–16 se glasi:

»In moj namen je, da poskrbim za svoje svete, kajti vse stvari so moje.

Toda storjeno mora biti na moj način; in glej, to je način, na katerega sem jaz, Gospod, odredil, da bom poskrbel za svoje svete, da bodo revni povzdignjeni, tako da so bogati ponižani.«

To je Cerkev Jezusa Kristusa. Kristusov evangelij blagoslavlja družine tu na zemlji in v vsej večnosti. Vodi nas v življenju, ko se trudimo postati večne družine. Vem, da je to res. V imenu Jezusa Kristusa, amen.