Zdaj je čas
Zdaj je čas, ko se lahko učimo. Zdaj je čas, ko se lahko pokesamo. Zdaj je čas, ko lahko blagoslovimo druge.
Moji dragi bratje in sestre, ta konferenca je zgodovinska v veliko pogledih. Blagoslovljeni smo z molitvami, sporočili in glasbo. Gospodovi služabniki so nas navdihovali.
Prejeli smo pomembna navodila za prihodnost. Molim, da vam je Duh govoril neposredno o tem, kar Gospod želi, da naredite.
Prihodnost je vedno negotova. Vreme se spreminja. Ekonomskih ciklov ni moč napovedati. Naravne nesreče, vojne, nezgode in bolezni nam življenje lahko hitro obrnejo na glavo. Ti dogodki so močno izven našega nadzora. A so stvari, ki jih lahko nadzorujemo, vključno s tem, kako vsak dan preživimo svoj čas.
Všeč mi je pesem Henryja Van Dykea, ki je napisana na sončni uri Wells Collegea v New Yorku. Takole se glasi:
Senca urinega kazalca
loči prihodnost od preteklosti:
Pred njim spi nerojena ura
v temi in nad tvojo močjo.
Za njim je črta preteklosti,
odbita ura, ki ni več tvoja:
le ena sama ura je v tvojih rokah –
SEDAJ, na katerega pada senca.1
Da, iz preteklosti bi se morali učiti in da, na prihodnost bi se morali pripraviti. A to lahko naredimo le zdaj. Zdaj je čas, da se učimo. Zdaj je čas, da se pokesamo. Zdaj je čas, ko lahko blagoslovimo druge in »zravna[mo] onemogle roke«.2 Mormon takole svetuje svojemu sinu Moroniju: »[M]arljivo delajva; /…/ morava opravljati delo, da bova lahko premagala sovražnika vse pravičnosti in se bo najina duša odpočila v Božjem kraljestvu.«3
Nasprotnik nikoli ne spi. Vedno bo obstajalo nasprotovanje resnici. Ponavljam, kar sem vas rotil danes dopoldan, da delajte to, kar bo spodbudilo vašo duhovno dojemljivost, o tistem vzgonu, o katerem je govoril starešina Dieter F. Uchtdorf, da boste vztrajali v vsakršnih izzivih in priložnostih, ki bodo prišli.
Duhovno smo vse bolj dojemljivi, če častimo v templju in če vse bolj razumemo čudovite širine in globine blagoslovov, ki jih tam prejmemo. Rotim vas, da se odvrnete od posvetih poti, tako da se osredotočite na večne tempeljske blagoslove. Vaš tamkajšnji čas prinaša blagoslove za večnost.
Tempo rasti Cerkve poskušamo loviti tako, da gradimo več templjev. Zdaj je v gradnji štiriinštirideset novih templjev. Še več jih obnavljajo. Molim za tiste vešče ljudi, ki delajo na teh projektih po vsem svetu.
V duhu hvaležne molitve vam z veseljem oznanjam naše načrte, da bomo na vsaki od naslednjih lokacij zgradili nov tempelj: v Wellingtonu na Novi Zelandiji, v Brazzavillu v Republiki Kongo, v Barceloni v Španiji, v Birminghamu v Združenem kraljestvu, v Cuscu v Peruju, v Maceióju v Braziliji, v Santosu v Braziliji, v San Luis Potosíju v Mehiki, v Mexico City Beneméritu v Mehiki, v Tampi na Floridi, v Knoxvillu v Tennesseeju, v Clevelandu v Ohiju, v Wichiti v Kansasu, v Austinu v Teksasu, v Missouli v Montani, v Montpelierju v Idahu in v Modestu v Kaliforniji.
Teh sedemnajst templjev bo blagoslovilo nešteto življenj na obeh straneh tančice. Rad vas imam, dragi bratje in sestre. Še pomembneje pa je, da vas ljubi Gospod. On je vaš Odrešenik in Odkupitelj. On vodi in usmerja svojo Cerkev. Bodimo ljudje, vredni Gospoda, ki je rekel: »Vi boste moje ljudstvo in jaz bom vaš Bog.«4
Za to molim v svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.