Ni ga tukaj, temveč je bil obujen

Danes so od Kafarnauma, mesta ob nabrežju jezera, osrednjega v Odrešenikovem delovanju po Galileji, ostale le razvaline. Tu je pridigal v sinagogi, učil ob morski obali in ozdravljal po domovih.

Jezus je na začetku svojega delovanja vzel besedilo iz Izaije: »Duh Gospoda Boga je nad menoj, ker me je Gospod mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim, da povežem strte v srcu, da okličem jetnikom prostost, zapornikom osvoboditev,« (Iz 61:1; gl. tudi Lk 4:18) – jasna izjava o božanskem načrtu za reševanje Božjih sinov in hčera.

Toda Jezusovo pridiganje v Galileji je bilo zgolj uvod. Sin človekov je imel pred seboj vselej strah zbujajoče »srečanje« na hribu, imenovanem Golgota.

Potem ko so Jezusa v vrtu Getsemani po zadnji večerji prijeli, potem ko so ga njegovi apostoli zapustili, potem ko so nanj pljuvali, potem ko mu je bilo sojeno in so ga poniževali, se je pod svojim velikim križem opotekal na Kalvarijo. Šel je od zmagoslavja do izdajstva, mučenja in smrti na križu.

Povedano z besedami pesmi »The Holy City« (Sveto mesto):

Za nas je naš nebeški Oče dal svojega Sina. Za nas je naš starejši Brat dal svoje življenje.

Učitelj bi se v zadnjem trenutku lahko premislil. Vendar se ni. Spustil se je pod vse, da bi lahko vse rešil: človeško vrsto, zemljo in vse, kar je kdaj živelo na njej.

Nobene besede krščanskega sveta mi ne pomenijo več kot tiste, ki jih je angel izrekel jokajoči Mariji Magdaleni in drugi Mariji, ko sta prišli h grobu, da bi poskrbeli za telo svojega Gospoda: »Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je bil obujen.« (Lk 24:5–6)

S to izjavo so bili tisti, ki so živeli in umrli, tisti, ki sedaj živijo in bodo nekega dne umrli, in tisti, ki se bodo šele rodili in nekoč umrli, tisti hip rešeni.

Zaradi Kristusove zmage nad grobom bomo vsi vstali. To je odkupitev duha. Pavel je zapisal:

»So nebesna in zemeljska telesa. Toda drugo je veličastvo nebesnih teles, drugo zemeljskih.

Drugo je veličastvo sonca in drugo veličastvo lune in drugo veličastvo zvezd. Zvezda se namreč od zvezde razlikuje po veličastvu.

Tako je tudi z vstajenjem mrtvih.« (1 Kor 15:40–42)

Mi si prizadevamo za celestialno slavo. In bivati želimo v Božji navzočnosti. Želimo pa biti člani večne družine.

O njem, ki je vsakega od nas rešil neskončne smrti, pričujem, da je on učitelj resnice – vendar je več kot učitelj. On je vzornik popolnega življenja – vendar je več kot vzornik. On je véliki zdravnik – vendar je več kot zdravnik. On je dobesedni Odrešenik sveta, Božji Sin, Princ miru, Izraelov Sveti, in sicer vstali Gospod, ki je izjavil, da je on prvi in zadnji, tisti, ki živi, da je bil umorjen in da je naš zagovornik pri Očetu (gl. NaZ 110:4).

»O, kako prijetno radost nam daje naslednji stavek: ʻVem, da Odkupitelj moj živi!ʼ«²

O tem pričujem.