Očiščevalna moč Getsemanija

Pred dva tisoč leti je bil zunaj jeruzalemskega obzidja prijeten vrt, ki se je imenoval Getsemani, kamor so se Jezus in njegovi tesni prijatelji umaknili, da bi premišljevali in molili.

Jezus je tam učence učil o naukih kraljestva, vsi pa so se sporazumevali z njim, ki je Oče vseh nas, ki so mu služili in po opravkih katerega so šli.

To sveto mesto, prav kakor je bil Eden, kjer je prebival Adam, prav kakor Sinaj, kjer je Jahve dal svoje zapovedi, prav kakor Kalvarija, na kateri je Božji Sin dal svoje življenje za odkupnino za številne, ta sveta tla so tam, kjer je brezgrešni Sin večnega Očeta prevzel grehe vseh ljudi pod pogojem kesanja.

Ne poznamo tega, ne moremo govoriti o tem, noben človeški um ne more dojeti celotnega pomena tega, kar je Kristus naredil v Getsemaniju.

Vemo, da je potil velike kaplje krvi iz vsake pore, ko je do dna izpil grenko čašo, ki mu jo je dal Oče.

Vemo, da je trpel tako telesno kot duhovno, bolj kot bi človek zmogel prenesti, ne da bi umrl.

Vemo, da je na neki način, ki je za nas nedojemljiv, njegovo trpljenje zadostilo zahtevam pravice, odkupilo spokorjene duše iz bolečin in kazni greha in milostljivost omogočilo tistim, ki verjamejo v njegovo sveto ime.

Vemo, da je onemoglo obležal na tleh, ko se je zaradi bolečin in agonije neskončnega trpljenja tresel in si želel, da mu grenke čaše ne bi bilo treba izpiti.

Vemo, da je z dvorov slave prišel angel in ga med njegovo težko preizkušnjo krepil, in predpostavljamo, da je bil to mogočni Mihael, ki je najprej padel, da bi ljudje lahko postali smrtniki.

Kolikor natančno lahko ocenimo, so se te neskončne agonije – to trpljenje brez primere – nadaljevale kakšne tri ali štiri ure.

Po tem – njegovo telo je bilo iznakaženo in izčrpano – se je soočil z Judom in drugimi poosebljenimi demoni – nekateri teh so bili iz samega Sanhedrina; in odvedli so ga z vrvjo okrog vratu kakor navadnega kriminalca, da bi mu sodili vrhovni kriminalci, ki so kakor Judje sedeli na Aronovem stolu in ki so kakor Rimljani izvajali Cezarjevo moč.

Odpeljali so ga k Hannu in Kajfu, Pilatu, Herodu in nazaj k Pilatu. Obtožili so ga, preklinjali in tepli. Njihova smrdljiva slina je tekla po njegovem obrazu, ko so njihovi sovražni udarci še nadalje slabili njegovo razboleno telo.

Besno so udrihali po njegovem hrbtu. Po obrazu mu je tekla kri, ko mu je krona iz trnja prebodla drgetajoče čelo.

Poleg vsega tega pa so ga bičali, in to s štiridesetimi udarci, pri čemer so enkrat uporabili bič iz več usnjenih jezikov, v katere so bili vpleteni ostri koščki kosti in kovine.

Veliko jih je umrlo že zaradi bičanja, toda on se je dvignil iz trpljenja, ki ga je bičanje povzročilo, zato da je umrl sramotne smrti na krutem križu na Kalvariji.

Nato je nosil lastni križ, dokler se ni zaradi teže in bolečin ter stopnjujoče agonije zgrudil.

Naposled so ga na hribu, imenovanem Kalvarija – spet zunaj jeruzalemskega obzidja – ko so ga učenci nemočno opazovali in v svojem lastnem telesu čutili agonijo bližajoče smrti, rimski vojaki položili na križ.

Z velikimi kladivi so mu v noge in roke in zapestja zabili železne žeblje. Resnično je bil ranjen zaradi naših prestopkov in pretepen zaradi naših krivičnosti.

Nato so križ dvignili, da ga bi vsi lahko videli in zijali in preklinjali in zasmehovali. To so tri ure tudi počeli s hudobnim strupom od devetih zjutraj do poldneva.

Nato se je nebo stemnilo. Deželo je za tri ure prekrila tema, kakor jo je pri Nefijcih. Nastal je mogočen vihar, prav kakor da bi bil sam Bog narave v agoniji.

In resnično je bil, kajti ko je še tri ure visel na križu, od poldneva do treh popoldan, so se pojavile vse neskončne agonije in neusmiljene bolečine iz Getsemanija.

In na koncu, ko so odkupne agonije opravile svoje – ko je bila zmaga osvojena, ko je Božji Sin v vsem izpolnil voljo svojega Očeta – je rekel: »Izpolnjeno je,« (Jn 19:30) in je prostovoljno predal svojega duha.

Ko sta ga mir in tolažba milostne smrti osvobodila bolečin in gorja smrtnikov, je šel v Božji raj.

Ko je svojo dušo daroval za grehe, je bil pripravljen, da bo videl svoje potomstvo glede na odrešeniško besedo.

Med temi so bili vsi sveti preroki in zvesti sveti iz preteklih razdobij, med njimi so bili vsi tisti, ki so prevzeli njegovo ime in ki so, ker so se duhovno rodili v njem, postali njegovi sinovi in hčere, prav kakor smo mi; vsi ti so se zbrali v svetu duhov, da bi tam videli njegov obraz in slišali njegov glas.

Po približno osemintridesetih do štiridesetih urah – po treh dneh, kakor so Judje merili čas – je naš blagoslovljeni Gospod prišel v Arimatejev grob, kamor sta njegovo delno maziljeno telo položila Nikodem in Jožef iz Arimateje.

Potem je na način, ki je za nas nedojemljiv, šel v to telo, ki še ni videlo znakov propadanja, in vstal v tisto sijajno nesmrtnost, zaradi katere je postal kakor njegov vstali Oče.

Nato je prejel vso moč v nebesih in na zemlji, dosegel večno povzdignjenje, se prikazal Mariji Magdaleni in številnim drugim ter se dvignil v nebesa, kjer sedi na desnici Boga, Očeta Vsemogočnega, in kraljuje na veke v večni slavi.

Odkupno daritev je okronalo njegovo vstajenje tretjega dne. In spet na nam nedoumljiv način posledice njegovega vstajenja prehajajo na vse ljudi, tako da bodo vsi vstali iz groba.

Kakor je Adam prinesel smrt, tako je Kristus prinesel življenje; kakor je Adam oče umrljivosti, tako je Kristus oče nesmrtnosti.

In brez obeh, umrljivosti in nesmrtnosti, človek ne more doseči svoje odrešitve in se dvigniti na tiste višave nad oblaki, kjer na veke v večni slavi prebivajo bogovi in angeli.

Torej, Kristusova odkupna daritev je najosnovnejši in temeljni evangelijski nauk in najmanj razumljena od vseh naših razodetih resnic.

Številni imamo površinsko znanje o tem in se zanašamo na Gospoda in njegovo dobroto, da nas bosta spremljala skozi življenjske preizkušnje in nevarnosti.

A če naj bi imeli vero kakor Henoh in Elija, moramo verjeti to, kar sta verjela, vedeti, kar sta vedela, in živeti, kakor sta živela.

Vas smem predlagati, da se mi pridružite pri tem, da bi pridobili zdravo in trdno spoznanje o odkupni daritvi.

Človeške filozofije in modrosti modrih moramo dati na stran in prisluhniti tistemu Duhu, ki nam je dan, da nas vodi v vso resnico.

Preiskovati moramo svete spise, jih sprejeti kakor misli in voljo ter glas Gospoda in sámo Božjo moč za odrešenje.

Ko bomo brali, premišljevali in molili, bomo v mislih zagledali tri Božje vrtove – edenski vrt, getsemanski vrt in vrt praznega groba, kjer se je Jezus prikazal Magdaleni.

V Ednu bomo vse ustvarjeno videli v rajskem stanju – brez smrti, brez spočetja, brez preizkusnih izkustev.

Spoznali bomo, da je bilo takšno stvarjenje, ki ga človek pozna danes, edini način, ki je omogočil padec.

Potem bomo Adama in Evo, prvega moškega in žensko, videli oditi iz njunega stanja nesmrtnosti in rajske slave, da bi postala prva smrtnika na zemlji.

Na svetu se bo pojavila umrljivost, ki vključuje spočetje in smrti. In zaradi prestopka se bo začelo preizkusno stanje preizkušenj in preverjanja.

Potem bomo v Getsemaniju videli Božjega Sina, ki človeka odkupi od telesne in duhovne smrti, ki nas je doletela zaradi padca.

In naposled bomo pred praznim grobom spoznali, da je Kristus, naš Gospod, pretrgal spone smrti in za vekomaj stoji zmagoslaven nad grobom.

Tako je stvarjenje oče padca; in s padcem je nastopila umrljivost in smrt; in s Kristusom je prišla nesmrtnost in večno življenje.

Če Adamovega padca, ki prinese smrt, ne bi bilo, ne bi moglo biti Kristusove odkupne daritve, ki prinese življenje.

In sedaj kar zadeva to popolno odkupno daritev, ki se je zgodila s prelivanjem Božje krvi – pričujem, da se je zgodila v Gethsemaniju in na Golgoti, kar pa se tiče Jezusa Kristusa, pričujem, da je on Sin živega Boga in da je bil križan za grehe sveta. On je naš Gospod in naš Kralj. To vem sam od sebe neodvisno od koga drugega.

Sem ena njegovih prič in v prihajajočem dnevu bom občutil sledi žebljev v njegovih rokah in v njegovih nogah in mu bom noge umil s svojimi solzami.

Vendar takrat ne bom nič bolj vedel, kot vem sedaj, da je on Vsemogočni Sin Boga, da je on naš Odrešenik in Odkupitelj in da je odrešitev možna v in zaradi njegove odkupne krvi in nikakor drugače.

Naj nam Bog nakloni, da bomo vsi lahko hodili v luči, prav kakor je v luči Bog, naš Oče, tako da nas bo glede na obljube kri Jezusa Kristusa, njegovega Sina, očistila vsakega greha.