Vstal je

Pričevanje o dejanskosti vstajenja Jezusa Kristusa je vir tako upanja kot odločnosti. In to je lahko za vsakega Božjega otroka. Zame je bilo tako tistega poletnega dne v juniju 1969, ko mi je umrla mama, in bo vsa leta od takrat, dokler je spet ne vidim.

Žalost zaradi začasne ločenosti je nemudoma nadomestila sreča. To je bilo več kot upanje o srečnem snidenju. Ker je Gospod toliko razodel preko svojih prerokov in ker mi je Sveti Duh potrdil resnico o vstajenju, v mislih lahko vidim, kako bo, ko se bomo ponovno združili z našimi posvečenimi in vstalimi ljubljenimi:

Bog je rekel, da so to tisti, ki bodo vstali ob vstajenju pravičnih. […]

To so tisti, katerih imena so zapisana v nebesih, kjer sta Bog in Kristus sodnika vseh.

To so tisti pravični ljudje, ki so postali popolni preko Jezusa, posrednika nove zaveze, ki je s prelivanjem svoje krvi plačal popolno odkupno daritev (gl. NaZ 76:65, 68–69).

Ker je Jezus Kristus pretrgal spone smrti, bodo vsi otroci nebeškega Očeta, ki so se rodili na svet, vstali v telesu, ki nikoli ne bo umrlo. Torej moje pričevanje in vaše o tej isti veličastni resnici lahko odvzame želo izgube ljubljenega družinskega člana ali prijatelja in ga nadomesti z radostnim pričakovanjem ter trdno odločnostjo.

Gospod nam je vsem dal dar vstajenja, zaradi česar naša duša vstopi v telo, ki je osvobojeno telesnih nepopolnosti (gl. Al 11:42–44). Moja mama bo videti mlada in žareča, posledice starosti in let trpljenja pa bodo odstranjene. To se bo njej in nam zgodilo kot dar.

Toda tisti med nami, ki hrepenimo po tem, da bi bili za vedno z njo, moramo sprejeti odločitve, zaradi katerih bomo izpolnjevali pogoje za tisto zvezo, da bomo živeli tam, kjer v slavi prebivata Oče in njegov ljubljeni vstali Sin. To je edini kraj, kjer se družinsko življenje lahko večno nadaljuje. Pričevanje o tej resnici je poglobilo mojo odločenost, da bomo jaz in tisti, ki jih imam rad, izpolnjevali pogoje za najvišjo stopnjo celestialnega kraljestva, tako da bo v našem življenju delovala odkupna daritev Jezusa Kristusa (gl. NaZ 76:70).

Gospod nam pri tem iskanju večnega življenja v zakramentnih molitvah ponuja vodiča, ki pomaga meni in lahko pomaga vam. Prosi se nas, naj se na vsakem zakramentnem sestanku spomnimo svojih krstnih zavez.

Mi obljubimo, da se bomo Odrešenika vselej spominjali. Simboli njegovega žrtvovanja nam pomagajo ceniti, kako veliko ceno je plačal, da je pretrgal spone smrti, da nam je ponudil milost in nam zagotovil odpuščanje za vse naše grehe, če se bomo odločili za kesanje.

Obljubimo, da bomo spolnjevali njegove zapovedi. Ko na zakramentnih sestankih beremo svete spise in besede živih prerokov ter poslušamo navdihnjene govornike, nas to spomni na zaveze, naj tako delamo. Sveti Duh nam v misli in srce prinese zapovedi, ki jih moramo tisti dan najbolj spolnjevati.

V zakramentnih molitvah nam Bog obljublja, da nam bo poslal Svetega Duha, ki nas bo spremljal (gl. Mor 4:3; 5:2; NaZ 20:77, 79). Tisti trenutek sem spoznal, da mi Bog lahko da občutiti, kaj pomeni osebni razgovor. Pozornost mi usmeri na tisto, kar sem naredil, kar mu je všeč, na mojo potrebo po kesanju in odpuščanju ter na imena in obraze ljudi, katerim želi, da služim zanj.

Z leti je ta ponavljajoča izkušnja upanje spremenila v občutek dobrotljivosti in prinesla gotovost, da sta mi Odrešenikova odkupna daritev in vstajenje odklenili milost.

Pričujem, da je Jezus vstali Kristus, naš Odrešenik in naš popolni vzor ter vodič v večno življenje.