Konferenčne govore preučujemo skupaj

Veliko let smo v družinskem krogu z veseljem brali konferenčne številke, en članek naenkrat. Ko smo začeli, smo se preprosto zbrali okrog mize in izmenjaje je vsak na glas prebral en odstavek. Toda ugotovili smo, da smo ga brali zato, da bi prišli do konca, ne da bi se ustavili, da bi premislili o sporočilu.

Zato da bi od tega, kar smo prebrali, odnesli čim več, sva z ženo kupila po en izvod za vsakega družinskega člana in načrtovala, koliko govorov bi morali preučiti vsak teden, zato da bi vse prebrali do naslednje generalne konference. Kakšen teden smo prebrali en govor, kakšen drug teden dva, govore pa je moral preučiti vsak in podčrtati tiste dele, ki so mu bili všeč. Nato smo na družinskem večeru drug drugega učili s pomočjo svojih podčrtanih delov.

Otroci so pogosto imeli vprašanja, ki so začela pogovor, ali pa sva z ženo postavljala vprašanja na podlagi najinega preučevanja. Vesela sva bila, ko sva najine najstnike slišala pojasnjevati svoje odgovore na tista vprašanja, pri čemer so govorili o tem, kar so se naučili na seminarju, v cerkvi ali med lastnim preučevanjem. To je bil krasen način, da smo drug od drugega redno slišali neuradna pričevanja v zelo prijetnem, sproščenem vzdušju.

Kmalu smo spoznali, da je naše jutranje preučevanje svetih spisov prevzelo isti ton. Kakšne dneve smo obdelali le nekaj verzov in že nas je čas prehitel, ker smo se o tistih verzih pogovarjali, kako se nanašajo na to, kar se dogaja okrog nas.

Naša jutra so sedaj zapolnjena s pogovorom, smehom in enotnostjo, preden gre vsak od nas ven po svojih opravkih. Imamo močno pričevanje o prerokovem nasvetu, naj vsak dan skupaj preučujemo in molimo. Naša družina se je spremenila v takšno, kjer se drug od drugega učimo in dobivamo moč. Vse to je zaradi želje, da bi iz generalne konference potegnili malo več.