Kako služiti v duhovniških poklicih

Ali ste kdaj premišljevali o vrednosti človeških duš? Ste se kdaj spraševali o zmožnostih, ki so v vsakem izmed nas?

Nekoč sem se udeležil kolske konference, na kateri je moj nekdanji kolski predsednik Paul C. Child Nauk in Zaveze odprl pri 18 razdelku in začel brati: »Pomni, vrednost duš je velika v Božjih očeh!« (10. v.)

Predsednik Child je nato vprašal: »Kolikšna je vrednost človeške duše?« Za odgovor se ni obrnil na škofa, niti kolskega predsednika ali visokega svetovalca. Namesto tega se je obrnil na predsednika zbora starešin.

Začudeni mož je bil tiho, kar se je zdelo kot cela večnost, nato pa je izjavil: »Vrednost človeške duše je njena sposobnost, da postane kakor Bog.«

Vsi prisotni so se nad tem odgovorom zamislili. Predsednik Child je nadaljeval s svojim sporočilom, jaz pa sem premišljeval o tem navdihnjenem odgovoru.

Z Očetovim sporočilom doseči, učiti, dotakniti se dragocenih duš, ki jih je na to pripravil, je velikanska naloga. Uspeh le redko pride zlahka. Ponavadi pred tem nastopijo solze, preizkušnje, zaupanje in pričevanje.

Božji služabniki najdejo uteho v Učiteljevem zgledu: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28:20) Ta veličastna obljuba bo vam, bratje Aronovega duhovništva, ki ste poklicani na vodilne položaje v zboru diakonov, učiteljev in duhovnikov, dala moči. Spodbudila vas bo pri vaših pripravah na misijon. Tolažila vas bo v tistih trenutkih razočaranja, ki doletijo vse nas.

Gospod je dejal, da bi morali biti neutrudni v dobrih delih, kajti polagamo temelj velikega dela. In iz majhnega izhaja to, kar je veliko.

Gospod od nas zahteva srce in voljan um (gl. NaZ 64:33–34). Trajna vera, nenehno zaupanje in goreča želja so bile vedno lastnosti tistih, ki Bogu služijo z vsem srcem.

Če kateri brat v dosegu mojega glasu čuti, da ni pripravljen, celo da ni sposoben odgovoriti na klic k služenju, k odrekanju zato, da bi blagoslovil življenja drugih, si zapomnite to resnico: »Kogar Bog pokliče, Bog usposobi.«

Slika

Foto: Cody Bell © IRI