Kweilo̧k Eo Eļap
Keememej Ta eo Eaorōktata
Eprōļ 2023 kweilo̧k eo eļap


Keememej Ta eo Eaorōktata

Ta eo aorōk tata ej jem̧jerā ko am ippān Jemedwōj Ilan̄ im Eo Nejin Jitōnbōro, baam̧le ko am, im ro ritūrir, im kōtļo̧k Jetōb bwe en tōl kōj.

Ilo ad keememej wiikeen in deļo̧n̄ ļo̧k eo an Rilo̧mo̧o̧r n̄an Jerusalem m̧okta jān en̄taan in pinmuur eo An, ij keememej naan in kōjatdikdik ko an im kaenōm̧m̧an: “N̄a jerkakpeje eo im mour eo. Eo ej lōke Eō, men̄e e mej, enaaj bar mour.”1

Ij iakwe E. Ij tōmak E. Ij kam̧ool bwe E ej jerkakpeje eo im mour eo.

Naan in kam̧ool in eaar kaenōm̧m̧an im eaar kōkajoor eō ilo iiō ko emān im jimettan jān ke kōrā eo ippa, Barbara, eaar jako. Ij on̄ kake e.

Ekkā wōt, ij emmeļo̧ke mour in m̧are in pālele indeeo eo am̧ro im kab mour eo am̧ro ippān doon.

M̧okta ļo̧k iaar kwaļo̧k elmen aō kar jinoin lo Barbar im elmen an en̄jake eo kar katakin eō n̄an kōjerbal kilen “bar lale” ke iaar ekkatak ilo mijen eo aō. Iaar m̧ōkaj in bar lale ippān ālkin am̧ro kar jinoin ioon doon kōnke ekar lukkuun deo̧, bun̄bun̄, im kar lukkuun lipoubuub. Iaar en̄jake jinoin kōnke ekar ettā im jouj. Ekar lukkuun deel kōn em̧m̧an eo an. Iaar en̄jake ke kom̧ro ekkar ñan doon. Ekar alikkar ilo kōļmenļo̧kjeņ eo aō.

Kom̧ro Barbara kar date, im jem̧jerā eo am̧ro eaar jino ļapļo̧k, ak ar jab alikkar ñan e ñan an m̧areik eō.

Ekar jab bwe ñan aō jeļā, ak Barbara ar eaikuj jeļā kōn e make. Iaar jeļā n̄e kom̧ro naaj joļo̧k jidik iien n̄an jitlo̧k im jar kōn menin, Barbara enaaj bōk juon uwaak jān lan̄.

Kom̧ro kar jab date ium̧win juon wiik bwe kom̧ro en make jitlo̧k im jar n̄an jeļā kōn kom̧ro make. Jeram̧m̧an n̄an n̄a, eaar bōk ejja kapen eo iaar bōke. N̄an ennaan ko jet, āinwōt aer ba, em̧ōj lōlō ilo bwebwenato.

Ke Barbara eaar jako, ajri ro nejum̧ro raar likūt ilo jōbwe in lōb eo katak ko me Barbara eaar kōņaan kakeememej er. Juon iaan katak eo ej “ta eo eaorōktata ej ta eo eto kitien.”

Rainin, ij kōņaan kwaļo̧k kōn aolepen aō im ļōmņak kōn ta eo eaorōktata.

Juon, jem̧jerā eo ad ippān Jemedwōj Ilan̄ im Nejin, Irooj Jisōs Kraist, ej men eo eaorōktata. Jem̧jerā in ej make wōt aorōktata kiiō im indeeo.

Ruo, jem̧jerā ko an baam̧le rej men ko eļap aer aorōktata.

Ilo aolepen jerbal in karejar eo aō, em̧ōj aō loļo̧k elōn̄ kajjojo armej ro im baam̧le ko me raar lanwōtwōt jān jorāān ko. Elōn̄ iaer raar kōm̧akūt er, raar kwole, im mijak. Raar aikuj jipan̄ ilo taktō, m̧ōn̄ā, im jikin jokwe.

Raar bar aikuji baam̧le ko aer.

Ij kile jet bwe ejjeļo̧k aer baam̧le, kōn menin ij kobaik baam̧le ko jet, ro m̧ōttad, im aaet ward baam̧le ko me rej āinwōt “baam̧le.” Jem̧jerā kein raorōk ilo en̄jake im ājmour ilo ānbwin.

Jem̧jerā kein remaron̄ bar kwaļo̧k iakwe, lan̄lōn̄, lem̧ōņōņō, im juon eñjake in ruwainene.

Kaddōkļo̧k jem̧jerā kein ej juon kāālet. Juon kāālet n̄an erom̧ m̧ōttan baam̧le eo ej wūjlepļo̧k, iakwe, kijenmej, kōnono, im jeorlo̧k bōd.2 Ewōr iien ko n̄e jejjab errā ippān eo juon, ak jen kōm̧m̧an bwe en ejjeļo̧k aitewerōk. Ilo jerā im m̧are, jejjab kajju iakwe ak ejjab kajju maat iakwe āinwōt kōj men ko rej kam̧akūti ilo kein jekab eo. Jej kāālet n̄an iakwe im jipan̄ doon. Jej kōm̧m̧an ejjeļo̧k oktak ilo jem̧jerā ko jet an baam̧le im ippān ro m̧ōttad me rej āinwōt baam̧le n̄an kōj.

Āinwōt an kean̄ eo an baam̧le kwaļo̧k bwe, “karōk in mōņōņō eo ekwojarjar ej kōmaron̄ kōtaan ko ilo baam̧le n̄an eļļā ioon lōb. Kain̄i ko im bujen ko rekwojarjar rej kōm̧m̧an ilo tampeļ ko n̄an kapidodo n̄an kajjojo n̄an aer jepļaak n̄an im̧aan mejān Anij im n̄an baam̧le ko n̄an aer koba ippān doon n̄an indeeo.”3

Men eo juon eaorōktata ej ļoor im̧we ko an Jetōb ilo jem̧jerā ko ad raorōktata im ilo kijejeto ko ad n̄an iakwe ro rituriid āinwōt kōj make, ekoba jerbal in karejar eo ad make im ļo̧bwilej. Iaar jeļā menin ilo mour eo aō ke iaar jerbal āinwōt juon bisop.

Juon iien sno, ejota, iaar etal jān opiij eo aō ke iaar bōk juon im̧we ekajoor n̄an loļo̧k juon kōrā emej ļeo pāleen ilo ward eo. Iaar lale waj eo aō—ekar 10:00 awa jota. Iaar kile bwe ebwe an rum̧wij n̄an kōm̧m̧ane jidik loļo̧k. Im koba ke, e sno. Iaar pepe in loļo̧k sister in ejitenbōro jibon̄tata ijello̧kin kakkure an kakkije ilo awa eo. Iaar ro̧o̧l n̄an m̧weo im iaar ilo̧k n̄an peet eo im jaje kiki aolepen bon̄on eo kōnke Jetōb ekar kōm̧akūt eō.

Jibon̄tata in raan eo juon, iaar kajju ettōrļo̧k n̄an m̧weo im̧ōn kōrā in. Leddik eo nejin eaar kōpeļļo̧k kōjem eo im ba ilo an jan̄, “O, Bisop, kom̧m̧ool kōn am̧ itok. M̧am̧a em̧ōj an jako ruo awa emootļo̧k”— Iaar inepata. Ijamin meļo̧kļo̧k en̄jake ko an būruō. Iaar jan̄. Wōn eaorōkļo̧k jān kōrā in eaar kōņaan bwe bisop eo an en jim̧we pein, kaenōm̧m̧an e, im bōlen leļo̧k n̄an e kōjeraam̧m̧an eo āliktata? Iaar jerwane iien eo em̧m̧an kōnke iaar kōjekdo̧o̧n im̧we eo ekajoor jān Jetōb.4

Ro jeiū im jatū, likao ro im jiron̄ ro, ajri Būraimere ro, ij kam̧ool bwe ļoor im̧we ko an Jetōb ej juon men eo eaorōktata iaan aolep jem̧jerā ko ad.

Āliktata, ilo Palm Sunday wiikeen in, ij kam̧ool bwe oktak n̄an Irooj, kwaļo̧k naan in kam̧ool kōn E, im jerbal n̄an E rej men ko raorōktata.

Tōmak ilo Jisōs Kraist ej pedped in naan in kam̧ool ko ad. Juon naan in kam̧ool ej juon kam̧ool ak kapen kōn m̧ool indeeo kar m̧weiūr būruwōn aolep armej im jetōb kōn Jetōb Kwojarjar. Juon naan in kam̧ool kōn Jisōs Kraist, ļotak im kajoor jān Jetōb, ukōt mour—ej ukōt wāween ad ļōmņak im elmen ad mour. Juon naan in kam̧ool ej ukōtļo̧k kōj n̄an Jemedwōj Ilan̄ im Nejin Ekwojarjar.

Alma ekar katakin:

“Lo, ij kam̧ool n̄an kom̧ bwe i jeļā men kein ko iaar kōnono kaki rem̧ool. Im ekōjkan ilo ami kōtmāne bwe i jeļā kōn aer m̧ool?

“Lo, ij ba n̄an kom̧ men kein kar kwaļo̧k n̄an eō jān Jetōb Kwojarjar an Anij. Lo, iaar jitlo̧k im jar elōn̄ raan ko bwe in maron̄ jeļā men kein n̄an eō make. Im kiiō i jeļā make bwe rem̧ool; bwe Irooj Anij Eaar kwaļo̧ki n̄an eō kōn An Jetōb Kwojarjar.”5

Ejjab bwe n̄an bōk juon naan in kam̧ool. Ilo an eddōkļo̧k oktak eo ad n̄an Jisōs Kraist, jej kōņaan kam̧ool kōn E—An em̧m̧an, iakwe, im jouj.

Ekkā ilo Jabōt in kweilo̧k ilo jitlo̧k eo, jej ron̄ naan kein “ij kam̧m̧oolol” im “ij iakwe” eļapļo̧k ad ron̄ jān naan kein “ij jeļā” im “ij tōmak.”

Ij karuwaineneik kom̧ n̄an ami kamakijkijļo̧k ami kwaļo̧k naan in kam̧ool kōn Jisōs Kraist. Kwaļo̧k naan in kam̧ool kōn ta eo kwoj jeļā im tōmak im ta eo kwoj en̄jake, en jab baj ta eo kwoj kam̧m̧oolol kake wōt. Kam̧ool kōn en̄jake ko am̧ make n̄an jeļā im iakwe Rilo̧mo̧o̧r, n̄an mour kōn katak ko An, im An pinmuur im kajoor in jipan̄ ilo mour eo am̧. Ilo am̧ kwaļo̧k naan in kam̧ool eo kōn ta eo kwoj jeļā, tōmak, im en̄jake, Jetōb Kwojarjar enaaj kapen m̧ool eo n̄an ro rej ikdeelel in ron̄jake naan in kam̧ool eo am̧. Renaaj kōm̧m̧an āindein kōnke raar lale am̧ erom̧ juon riaenōm̧m̧an rikaļooraņ Jisōs Kraist. Renaaj lo ta meļeļein An rikaļoor. Renaaj bar en̄jake men ko rejjan̄in kar en̄jake m̧okta. Juon naan in kam̧ool eo erreeo jān oktakin bōro im maron̄ bōk kajoor eo an Jetōb Kwojarjar ilo būruwōn ro jet me rej pojak in bōke.

Ro rej en̄jake āinwōt juon uwaak kōn naan in kam̧ool eo am̧ innām maron̄ kajjitōk ippān Irooj ilo jar n̄an kapen m̧ool eo kōn naan in kam̧ool eo am̧. Innām remaron̄ jeļā kōn er make.

Ro jeiū im jatū, ij kwaļo̧k im kam̧ool n̄an eok bwe ijeļā bwe Jisōs Kraist ej Rilo̧mo̧o̧r im Ripinmuur eo an laļ. E ej mour. E ej Nejin Anij eo em̧ōj an jerkakpeje, im en̄in ej Kabun̄ eo An tōl jān rikanaan eo An im rijilōk ro. Ij jar bwe juon raan n̄e jenaaj mej, in maron̄ kōm̧m̧an āindein ilo peran kōn naan in kam̧ool eo aō.

Ilo jerbal in karejar eo aō, iaar jeļā ta eo eaorōktata ilo jem̧jerā ko ad ippān Jemedwōj Ilan̄ im Nejin Emake Wōt, baam̧le ko ad, im ro rituriid, im kōtļo̧k bwe Jetōb in Irooj en tōl kōj ilo jem̧jerā ko ad bwe jen maron̄ kam̧ool men ko me raorōktata im eto kitier. Ilo etan Jisōs Kraist, amen.

Kakeememej ko

  1. Jon 11:25.

  2. Lale enaan eo an “Baam̧leJuon Wōtim “Iakweilo Unin Kōnono ko an Gospel Ļāibrāre ilo ChurchofJesusChrist.org n̄an riiti jeje ko rekwojarjar im kōnono ko an rikanaan ro, rijilōk ro, im ritōl ro jet an Kabun̄ in.

  3. Baam̧le Eo: Juon Naan in Kean̄ n̄an Laļ in,” ChurchofJesusChrist.org.

  4. Juon bwebwenato in en̄jake eo an M. Russell Ballard, Anxiously Engaged: A Biography of M. Russell Ballard2021), 90–91.

  5. Alma 5:45–46.