Punaoa Faaopoopo mo le Aoaoina o Tamaiti
Folasaga


Folasaga

O Le Vasega Pepe

Faamoemoega

O le faamoemoega o le vasega pepe ina ia fesoasoani i tamaiti e iloa le talalelei toefuataiina a Iesu Keriso ma ola ai. E tatau ona fesoasoani le vasega pepe i tamaiti e faateleina lo latou malamalama ma le alofa mo le Tama Faalelagi ma Iesu Keriso, ia maua ni aafiaga lelei i se nofoaga o le Ekalesia, ma ola ma ni lagona o le taua o le tagata lava ia.

Tusi i Matua

I nai vaiaso a o le i amata ona auai le tamaitiiti i le vasega pepe, e tatau i se sui o le au peresitene o le Peraimeri ona tuuina atu i matua o le tamaitiiti se kopi o le tusi o loo i le itulau 7.

Taitai o le Vasega Pepe

Ia le itiiti ifo i le toalua tagata (o se taitai o le vasega pepe ma se taitai fesoasoani) e tatau ona valaauina mo vasega pepe taitasi. Afai o taitai o vasega pepe e le o se ulugalii, e tatau ona tutusa le itupa. E tatau ona galulue faatasi taitai o vasega pepe i le taimi atoa o le vasega ina ia mautinoa ai le saogalemu ma le tulaga manuia o tamaiti.

Siosiomaga Faaletino

E tatau i le vasega pepe ona maua ai se aafiaga faaleaoaoga alofa, saogalemu, ma faatulagaina lelei mo tamaiti. E tatau ona mamā, fiafia, ma lelei le potu ma latalata i se falelēta’ua pe a mafai. E tatau foi ona mama, saogalemu ma lelei mea taalo. E le tatau ona faaaogaina ni mea taalo e feaei ai.

Taimi Atofaina

E masani lava ona faia le vasega pepe mo le taimi atoa ua atofaina mo le Peraimeri. O lenei taimi e tatau ona vaevaeina i ni nai vaega pupuu, e pei o le taimi o le lesona, taimi o meaai mama, taimi o musika, ma le taimi taalo.

O manaoga o tamaiti o le a fesoasoani ia te oe i le fuafuaina o le faasologa o vaega ma le umi o vaega taitasi. E fiafia lagona o tamaiti i faiga masani, o le mea lea ia mulimuli ai i le faasologa lava e tasi i vaiaso taitasi.

  • Lesona: Amata ma faaiu le lesona i se tatalo, ma e tatau lava ona faia e se tasi o tamaitiiti (faatasi ma le fesoasoani mai se taitai o le vasega pepe pe a manaomia). I le taimi o le lesona, ia tuuina atu soo se gaoioiga po o gaoioiga uma foi mai se lesona o lenei tusi lesona. E mafai ona e faia ma saga fai pea nei gaoioiga i le taimi atoa o le vasega pepe. O isi punaoa ua saunia e le Ekalesia, e pei o le Tusipese a Tamaiti ma mekasini a le Ekalesia, e ono aoga foi.

  • Taalo: Faataga tamaiti e taaalo saoloto i mea taalo, paso, ma tusi. E aoao tamaiti e ala i le taalo. I le faaiuga o le taimi taalo, fesoasoani i tamaiti e teu mea taalo.

  • Meaai māmā: Saunia se meaai māmā e maloloina ma e faigofie ona taulimaina. Fesili i matua pe i ai ni meaai latou te le mananao e faaaoga e a latou fanau. Fesoasoani i tamaiti e fufulu o latou lima ma faamanuia meaai ae latou te lei aai. O tupe mo meaai mama e tatau ona maua mai i le paketi a le Peraimeri.

  • Musika: Usu pese, tata ni mea fai musika faigofie, pe gaoioi pe savavali i musika (tagai “Musika i le Vasega Pepe,” i le itulau 4. O le vaega lenei o le vasega pepe e mafai ona avea ma vaega o le lesona, pe o se vaega ese ua fuafua mo musika lava ia.

I le faaiuga o le vasega pepe, e tatau ona tautuana ma faiaoga e pikiina tamaiti e o latou lava matua po o nisi tagata o lo latou lava aiga. E le tatau ona latou faatagaina nisi tagata e aveina tamaiti sei vagana ua faataga mai e matua.

Fesuiaiga

Saunia se faasologa masani mo tamaiti e fesoasoani ia i latou e fesuiai mai le tasi vaega i le isi. Mo se faataitaiga, e mafai ona outou usuina se pese e pei o le “Mea Malie e Fai” (Tusipese a Tamaiti, 129), e faaaoga ai upu e pei o le, “Teu mea taalo e malie tele” po o le “Fufulu o lima e malie tele,” ma faasolo ai faapena.

E Faatatau I Lesona I le Tusi Lesona Lenei

O le faamoemoega o lesona i lenei tusi lesona ia fesoasoani lea i tamaiti o le tausaga-vasega pepe e iloa aoaoga faavae autu o le talalelei toefuataiina a Iesu Keriso. Tatalo mo le taitaiga ma saili le uunaiga a le Agaga a o e sauni e aoao nei lesona (tagai O Le Aoao Atu, E Leai Se Isi Valaauga e Sili Ai, 104–105). E mafai ona e aoao atu lesona i soo se faasologa, ma e mafai foi ona e aoaoina le lesona lava e tasi mo ni nai vaiaso sosoo. E mafai foi ona e aoaoina faalua se lesona i se aso sa e tasi, e fuafua lava i manaoga ma mea e fiafia i ai tamaiti.

Ia faaaoga tau lava o punaoa ua saunia e le Ekalesia mo le vasega pepe. E faaopoopo i gaoioiga i lenei tusi lesona, e mafai ona e faaaogaina taaloga, ata, pese, tala, ma isi gaoioiga mai mekasini a le Ekalesia.

Faaaoga tusitusiga paia a o e aoaoina tamaiti. A fautua mai se lesona e te faamatalaina se tala mai tusitusiga paia, susue tusitusiga paia ma tusi lou aao i le nofoaga o loo maua ai le tala. O le a fesoasoani lea i tamaiti e malamalama o mea o loo e aoaoina atu e maua mai tusitusiga paia. Aoao i latou e talisapaia ma faaaloalo i tusitusiga paia. Afai e leai sau lava kopi o tusitusiga paia, talosaga i lou epikopo po o le peresitene o le paranesi pe faapefea ona e mauaina se kopi.

A o e aoaoina nei lesona, ia e nofouta i tulaga i fale ma aiga o tamaiti. A faasino le lesona i matua po o aiga, manatu i lagona o soo se tamaitiiti o loo tausia e se matua e toatasi, e matua o matua, po o isi tagata o le aiga.

Ia e nofouta foi i lagona o ni tamaiti i lau vasega pepe e i ai ni manaoga faapitoa faaletino. Ia tulimatai i gaoioiga e mafai ona faia e tamaiti, ae le o mea e le mafai ona latou faia. Mo nisi faamatalaga faatatau i le aoaoina o i latou e i ai manaoga faapitoa, tagai O Le Aoao Atu, E Leai Se isi Valaauga e Sili Ai, 40–41.

O vaega autu o le lesona o loo faamatala atu i lalo:

Folasaga mo le Faiaoga

E amata lesona taitasi i se faamatalaga puupuu i le mataupu faavae o le a aoaoina, e aofia ai ma mau. O le faitauina ma le mafaufau loloto i le folasaga lenei faapea mau e faatatau i ai o le a fesoasoani ia te oe e saunia oe lava faaleagaga e aoao atu le mataupu faavae i tamaiti e ala i le Agaga. E leai se faamoemoe e faitau atu lenei folasaga i tamaiti pepe.

Gaoioiga e Aoao Ai

O le faamoemoega o gaoioiga e aoao ai o le aoao atu lea i tamaiti le talalelei i le tuuina atu ia i latou o avanoa e:

  • Faalogo ai i le aoaoga faavae.

  • Vaai ai i se ata vaaia e faatatau i le aoaoga faavae.

  • Pese (pe faalogo ai i se pese) e faatatau i le aoaoga faavae.

  • Faia se gaoioiga faaletino e faatatau i le aoaoga faavae.

  • Talanoa i se mea e faatatau i le aoaoga faavae.

Saunia se nofoaga faapitoa i le potu vasega pepe e mafai ona faapotopoto ai tamaiti e latalata ia te oe mo gaoioiga e aoao ai. E ono faia i luga o se palanikeke po o se fala i luga o le fola, pe atonu foi e nonofo i luga o nofoa ua faatulagaina i se li’o. Nofo pe tootuli ina ia e latalata ai i tamaiti ma faafesagai lelei la outou vaai. (Manatua: Faamolemole ia talafeagai ou laei mo lou tootuli, nofo i luga o le fola, po o lou punou.)

Ata
nursery leader teaching

Gaoioiga Faapotopoto: Amata lesona taitasi i le faapotopotoina lea o tamaiti e faaaoga ai se pese po o se isi gaoioiga e faatagaina e le Ekalesia. A o e faaaogaina le gaoioiga faapotopoto lava lea i vaiaso uma, o le a matau e tamaiti le gaoioiga o se faailoga ua amata le lesona, ma o le a fesoasoani lea ia i latou e sauni ai mo le lesona. O se gaoioiga faapotopoto e mafai ona faigofie e pei o le patipati ou lima i se fati ma valaaulia ai tamaiti tou te patipati faatasi. Toeitiiti lava soo se pese po o se gaoioiga faatagaina a le Ekalesia o le a aoga pe afai e faigofie ma e faaaogaina soo i vaiaso taitasi.

O nisi nei o faataitaiga o gaoioiga faapotopoto:

  • Usu se pese e fiafia i ai tamaiti, e pei o le “O A’u o se Atalii o le Atua” (Tusipese a Tamaiti, 2–3) po o le “Ia Fealofani” (Tusipese a Tamaiti, 74).

  • Usu le “Afai ua e fiafia” (Tusipese a Tamaiti, 125), faaaoga ai upu ia:

    A e sauni mo le lesona, nofo i lalo.

    A e sauni mo le lesona, nofo i lalo.

    A e sauni mo le lesona, o se faamanuiaga

    A e sauni mo le lesona, nofo i lalo.

  • Tauloto le fuaiupu o gaoioiga lea, ma valaaulia tamaiti tou te faia faatasi taga:

    Ua ou fiafia ua ou sau i le lotu, (tuu faatasi tumutumu lima e foliga i se tumutumu o se falesa)

    E aoao ia Iesu, pese, (faaofuofu lima i le gutu) ma tatalo. (piilima)

Gaoioiga e Filifili Ai

O loo fautua mai i lesona taitasi gaoioiga e filifili ai e 2 i le 4 e mafai ona e filifili mai ai e faaopoopo i le lesona pe a manaomia. E mafai foi ona e faaaogaina nei gaoioiga i isi taimi o le vasega pepe. O le tele o nei gaoioiga e manaomia ai sauniuniga faaopoopo. Afai e le maua mea e manaomia e faaaoga mo nei gaoioiga, e mafai ona sui i mea e tai tutusa lava. O tupe mo nei mea e faaaoga e mafai ona maua mai i le paketi a le Peraimeri.

Ata Vaaia

E tofu lesona taitasi ma ni itulau tai lua o ata: o se ata lanu ma se ata tusi. O le faamoemoega o ia ata ia faamalosia ai i le vaai ia aoaoga faavae o loo aoaoina i le lesona. O fautuaga mo le faaaogaina o ata o loo aofia i totonu o lesona.

Motugaafa Faafaiaoga

I le itu taumatau o itulau taitasi o loo i ai fautuaga ma manatu e fesoasoani ia te oe ia manuia le aoaoina o le lesona. O nisi o nei fautuaga e faatatau i le faailoaina atu o se gaoioiga patino, ae o le tele lava, o aoaoga faavae masani e aoga i soo se taimi e te aoaoina ai tamaiti laiti.

Musika I le Vasega Pepe

Ua saunia ma naunau tamaiti o le tausaga vasega pepe e aoao e uiga i le Tama Faalelagi ma Iesu Keriso, ma e mafai ona fesoasoani musika ia i latou e aoao ai. O musika e valaaulia le Agaga, ma e mafai ona maua ai se siosiomaga mafanafana ma le alofa, ma avea ai le vasega pepe o se nofoaga fiafia e o i ai.

Aua e te popole pe afai e le o oe o se tagata pese talenia. O le a faalogologo tamaiti i upu, vaavaai i ou foliga, ma fiafia i le fati o le pese nai lo o le tulimatai o lou agavaa e pese.

Auala e Faaaoga ai Musika

E mafai ona fesoasoani musika i ni auala eseese i le vasega pepe. E mafai ona e faaaogaina e:

  • Faafeiloai ai tamaiti. Mo se faataitaiga, e mafai ona tataina se pese filemu a o ulufale mai tamaiti i le vasega.

  • Aoao atu ai mataupu faavae o le talalelei. O le tele lava o lesona i lenei tusi lesona o loo fautuaina atu ai pese e faatatau i le autu o le lesona.

  • Fesoasoani i tamaiti e sauni e amata se gaoioiga ese—mo se faataitaiga, e faatupu ai se siosiomaga faaaloalo e saunia ai mo le lesona.

  • Maua ai e tamaiti se avanoa e gaoioi ai ma faafiafiaina i latou lava.

  • Faamasani ai tamaiti i pese o le a latou usuina i le Peraimeri.

Fesoasoani i Tamaiti e Auai

A aoao atu se pese i tamaiti, usu faalua se laina puupuu ona valaaulia lea o i latou tou te pepese faatasi. Fai atu tala faaviivii ia i latou mo lo latou taumafai. I le amataga atonu o le a latou usuina na o se upu se tasi pe lua, ma atonu o le a matua le pepese lava tamaiti laiti tele, ae e mafai lava ona latou aoao ma fiafia e faalogologo ao e pese. Atonu o le a fiafia foi i latou i le faia o taga faigofie e o faatasi ma pese. E iu lava ina latou aoaoina upu ma amata ona pepese faatasi ma oe, ae maise lava pe a usu soo ia pese.

Ata
children singing

Isi Punaoa

O upu o nisi o pese o loo aofia i totonu o lesona i lenei tusi lesona. E mafai foi ona e faaaogaina:

  • Le Tusipese a Tamaiti ma lipine pu’e o pese Peraimeri. O pese e faigofie ma i ai fuaiupu e usu soo e matua talafeagai lelei mo tamaiti o le tausaga vasega pepe. E mafai ona e faaopoopo i ai taga faigofie o loo fautua mai lava i upu.

  • Le Uepi saite o musika a le Ekalesia, www.lds.org/churchmusic. O i e mafai ona e faalogologo ai i musika o pese o loo i le Tusipese a Tamaiti ma le tusi o viiga.

  • Fesoasoani mai le taitai musika a la outou Peraimeri.

Faafitauli e Foufou Mai ma Fofo e Fetaui i Ai

O nisi nei o faafitauli taatele e ono tulai mai i le vasega pepe ma nisi o fautuaga e foia ai ia faafitauli. I tulaga uma lava, ia viia ma le loto faamaoni le tamaitiiti pe a amio lelei. O le faamalosia o tamaiti e usitai e le o se fofo i faafitauli o le amio. Ia manatua e taua le maua e tamaiti taitoatasi o se aafiaga alofa ma le faafiafiaina i totonu o le vasega pepe.

Faafitauli

Fofo e Fetaui i Ai

E aumaia e se matua se tamaitiiti i le vasega pepe, ona tagi lea o le tamaitiiti pe a taumafai le matua e alu ese.

Valaaulia le matua e nofo mai seia filemu ma to’a le tamaitiiti. Taumafai e faatosina mai le tamaitiiti i le gaoioiga o loo faia i le vasega, ma valaaulia o ia e auai.

E foliga e fefe le tamaitiiti ia te oe po o isi tamaiti, e savalivali solo lava i le potu, pe le fesootai foi ma se isi.

Onosai; aua e te faia faamalosi le tamaitiiti e auai. Tuu i ai se taimi e faamasani ai ia te oe, i isi tamaiti, faapea le siosiomaga. Ia faamalosiau atu i le tamaitiiti mai lea taimi i lea taimi, ma faaauau pea ona valaaulia o ia e auai i se gaoioiga. Fesoasoani e faamautinoa o le vasega pepe o se aafiaga alofa ma le faafiafiaina mo le tamaitiiti.

E pipii se tamaitiiti ia te oe ma manao faamalosi e te gauai atu ia te ia i taimi uma.

E manaomia e tamaiti laiti le mafanafana ma le amanaiaina. O le talatalanoa ma le fesootai ma le tamaitiiti i se auala alofa e masani lava ona faamalieina ai o ia. Ona faamalosiau atu lea i le tamaitiiti e auai i gaoioiga a le vasega.

E le nofonofo filemu se tamaitiiti ma faalogo i le taimi o le lesona. E faalavelave pe faaita e ia isi tamaiti.

É mafai e le isi taitai o le vasega pepe ona tata’i le mafaufau o le tamaitiiti i le gaoioiga a o taitaia e le isi taitai. O le tuuina atu i le tamaitiiti o se mea e uu e mafai ona fesoasoani ia te ia e auai fiafia ai i le lesona. Atonu e tatau ona faanofo le tamaitiiti faatasi ma le isi faiaoga ina ia maua ai e isi tamaiti se lesona saogalemu ma aoga. Ia manatua i taimi uma e fesootai ma tamaiti i se auala alofa ma lagolagosua.

E tulai se tamaitiiti ma savali ese a o le’i uma se gaoioiga.

Ia mataala ma nofouta i manaoga, mea e fiafia i ai, ma le umi o le faalogo a tamaiti taitoatasi. Vaavaai mo faailoga o le lelavava ina ia mafai ai ona e fetuutuunai le gaoioiga ia talafeagai ma manaoga o le tamaitiiti. A o taitaia e le tasi faiaoga le gaoioiga, e mafai e le isi faiaoga ona valaaulia ma faamalosiau se tamaitiiti ua le sagisagi atu. Aua le faia faamalosi se tamaitiiti e auai i soo se gaoioiga.

Ua amata ona tauaimisa tamaiti i se mea taalo.

E faigata i tamaiti ona fefaasoaai. Atonu e manaomia ona e tulai atu e foia le faafitauli pe taofia mai i latou mai le fasiina e le tasi o le isi. Ia fautua atu ni auala e mafai ai ona latou taalo faatasi i meataalo, pe tata’i atu o latou mafaufau i isi mea taaalo ma gaoioiga. Ia mautinoa o loo lava mea taalo mo tamaiti taitoatasi. Vivii tamaiti mo le taaalo lelei.

Ua amata ona taalo leaga se tamaitiiti—fetogiai, luelue, pe tu’itu’i mea taalo.

E tatau ona e faasalaveia lenei amioga. E tatau ona avea le vasega pepe ma siosiomaga saogalemu mo tamaiti. Faamalamalama atu ma le alofa i le tamaitiiti e le mafai ona taalo faapea o ia, ona tata’i lea o lona mafaufau i isi faiga o taaloga. Vivii le tamaitiiti mo amioga lelei.

Ua amata ona tagi ma matanana le tamaitiiti. A e taumafai e faato’ato’a, e faapea mai sana tala, “Ou te le fiafia ia oe” po o le “E le o oe o so’u tina” ma falõ ese.

Toe tata’i le mafaufau o le tamaitiiti i mea o loo tutupu i le vasega pepe po o se mea taalo po o se tusi. Atonu o le a aoga lea e faatoafilemu ai le tamaitiiti. Afai lava e le mafai ona faamalieina o ia, ave loa o ia i ona matua.