Kweilo̧k Eo Eļap
Kar Kotake Ioon Debwāāl
Oktoba 2022 kweilo̧k eo eļap


Kar Kotake Ioon Debwāāl

N̄an erom̧ juon rikaļoor an Jisōs Kraist juon ej aikuj jet iien ineek juon edd im ilo̧k n̄an ijo emenin aikuj kaarmejete im en̄taan ko jejjab maron̄ kōjekdo̧o̧n.

Jet iiō ko remootļo̧k, ālkin juon kōnono an graduate school kōn bwebwenato in kabun̄ ko ioon Amedka, juon rijikuuļ ekar kajjitōk ippa, “Etke Armej ro Rekwojarjar ilo Raan Ko Āliktata rejjab kōjerbal debwāāl me Rikūrjin ro jet rej kōjerbale āinwōt juon kakōļļe in tōmak eo aer?”

Toon wōt an wōr kajjitōk rōt kein kōn debwāāl ekkā wōt kajjitōk kōn wūjlepļo̧k eo ad n̄an Kraist, ekar m̧ōkaj aō jiron̄ e bwe Kabun̄ eo an Jisōs Kraist im Armej ro Rekwojarjar ilo Raan Ko Āliktata rej watōk en̄taan in pinmuur eo an Jisōs Kraist ej juon m̧ool eo eļap, pedped eaorōk, dekā in jabōn em̧, im kakōļļe eo eutiejtata an iakwe e ekwojarjar ilo karōk eo eļap an Anij n̄an lo̧mo̧o̧r an ajri ro Nejin.1 Ikar kōmeļeļeik bwe jouj in lo̧mo̧o̧ren eo ej waļo̧k ilo pinmuur in en̄taan eo ekar menin aikuj im menin leļo̧k n̄an aolep armej jān Adam im Iv n̄an jem̧ļo̧kin laļ in.2 Ikar kouti Rikanaan Josep Smith, eo ekar ba, “Aolep … men ko me rej tōllo̧ke n̄an kabun̄ eo ad rej m̧ōttanļo̧k wōt” Pinmuur eo an Jisōs Kraist.3

Innām̧ ikar riiti ta eo Nipai ekar je 600 iiō ko remootļo̧k m̧okta jān ļotak eo an Kraist: Im … enjeļ eo eaar bar kōnono n̄an eō, … , im ba: Kwōn reilo̧k! Im iaar reilo̧k im lo Lamb an Anij, … [kar] kotak E ioon adebwāāl im kar bm̧an E kōn jero̧wiwi ko an laļ.”4

Kōn itok limo eo aō kōn “iakwe, kwaļo̧k, im karuwainene” n̄an kwaļo̧k gospel n̄an bar juon armej ilo iien eo, ikar riit wōt! N̄an Rinipai ro ilo Laļ eo Ekāāl Kraist eo emōj an jerkakpeje ekar ba, “Jema eaar jilkintok Eō bwe In maron̄ toto ioon debwāāl; … bwe In maron̄ kan̄ōltok armej otemjej n̄an eō, … Im kōn un in kar kotak Eō.”5

Ikar tōn kout jān Rijilōk Paul ke ikar maron̄ kile bwe itok limo eo an eo m̧ōtta ekar tōn jakoļo̧k. Em̧ōkaj an kar lale waj eo pein kar kakeememej e bwe ekar aikuj in etal n̄an juon jikin—jabdewōt jikin—im ekar jekpen riab ņae juon an kweilo̧k. Kōn menin ekar jem̧ļo̧k am̧ro bwebwento.

Kiiō jibbon̄, 50 jim̧a iiō ko tokālik, ikar jōk ippa n̄an kōjem̧ļo̧k kōmeļeļe jab eo—jekdo̧o̧n n̄e kajjojo iaami ej jino lale waj eo pein āinwōt n̄e ewōr ijeņ ej etal n̄an e. Ke ikar kajjieon̄ kōmeļeļeik etke ekkā ad jab kōjerbal debwāāl eo āinwōt ad kakkōļļe in kabun̄, ikōņan lukkuun in kalikkar kautiej eo ad em̧wilaļ im kile eo ekajoor kōn ellowetak in tōmak ko im mour wujlepļo̧k ko an ro rej kōjerbale.

Juon un jejjab kōjemajaik debwāāl eo āinwōt juon kakkōļļe ej jerbal jān katak ko ad jinoin ilo baibōļ. Kōnke debwāāl eo ekar juon iaan jekjek ko rekōmettak tata an Roman Empire kōn m̧anm̧an, elōn̄ rikaļoor ro jinonin an Jisōs rekar jab kōmejajaik kein m̧anm̧an in enana tata im ekaen̄tanaan. Meļeļe in mej eo an Kraist ilo m̧ool ekar dilepān tōmak ao aer, bōtaab ium̧win 300 iiō ko ekar ekkā aer pukōt n̄an kwaļo̧k piktok in gospel eo aer ilo bar juon jekjek.6

Im ilo epepen ko kein kemeen im kōļalem, debwāāl kar kwaļo̧ke āinwōt juon kakōļļe an aolep Rikūrijtin ro, bōtaab ta eo jej tōmake eoktak jān enan̄in “aolep rikūrijtin.” Jejjab āinwōt Catholic ak Protestant, jej, ijello̧kin, juon kabun̄ kar kōjepļaaktok, Kabun̄ ilo Kallim̧ur Ekāāl kar kōjepļaaktok. Kōn menin, ijjino ko im mālim eo ad rej wallikļo̧k n̄an m̧okta jān iien ko̧o̧njeļ ko, tōmak ko, im pija im kakōļļe.7 Ilo jeļā in ke, an ejjeļo̧k kakkōļļe m̧ae tokālik ekar bar juon kein kam̧ool bwe Kabun̄ eo an Jisōs Kraist im Armej ro Rekwojarjar ilo Raan Ko Āliktata ej juon jepļaaktok an ijjino ko rem̧ool an Rikūrijtin.

Bar juon un n̄an jab kōjerbale kakōļļe in debwaāl ko ej kōmejaja eo ad kōn kabwilōn̄lōn̄ eo edipio an mijen eo an Kraist—Jerkakpeje eo An aiboojoj barāinwōt en̄taan in pinmuur eo im mej eo An. N̄an kōmejajaik mej im jerkakpeje eo An, ij kile ruo pija ko8 me rej etoto idipin opij in kweilo̧k eo rej kwaļo̧k jibadbad in kweilo̧k ko rekwojarjar an Būreejtōnji eo Kein Kajuon im Doulul eo an Jon̄oulruo Rijilōk ilo tampeļ taije otemjej ilo Salt Lake City. Pija kein rej jerbal āinwōt kein kakeememej ko n̄an kōj kōn wōņāān eo me kar kōļļāiki im anjo̧ eo me ekar wini jān E eo me jej ro Karejeran.

Pija
Debwāāl eo, jān Harry Anderson.
Pija
Jerkakpeje eo, jān Harry Anderson.

Juon jekjek eo me ruo-m̧ōttan kōn anjo̧ eo an Kraist eļap an waļo̧k ilo̧bwilej ej ad kōjerbal annan̄ in Kraist ke ekar jerkakpeje im ej waļo̧ktok ilo aiboojoj jān lōb eo kōn kinej ko kōn Debwāāl eo An rej kein kam̧ool wōt n̄an kiiō.9

Pija
Kakōļļe (logo) eo an Kabun̄ in

Āliktata, jej kakeemmej kōj make bwe Būreejtōn Gordon B. Hinckley ekar katakin juon kōttan, “Mour ko an armej ro ad rej aikuj [erom̧] … kōkaļļe in ad [tōmak].”10 Ļōmņak kein—eļaptata jikinwe eo—ej bōk eō n̄an ta eo me emaron̄ aorōk tat ailo aolep eoon ko ilo jeje ko rekwojarjar n̄an debwāāl eo. Ejjab ba kōn matōļ ko ak m̧arm̧ar ko, ak kōkaļļe ko rej jutak ilōn̄in bo̧ro̧waj in m̧ōn jar ko ak kōkaļļe ko an kabun̄ itōrerein iaļ ko. Ijello̧kin, ej kōn, m̧ool eo ekanooj pen im dim n̄an kōm̧m̧an ta eo jej tōmak Rikūrijtin ro rej aikuj kōm̧m̧ane kōn kūr eo Jisōs ekar leļo̧k n̄an kajjojo iaan ro Rikaļooran. Ilo aolep āne im iiō, E kar ba n̄an kōj aolep, “Eļan̄n̄e jabdewōt em̧m̧aan [ak kōrā] e kōņaan lo̧o̧r Eō, en make kaarmejjete, im bōk debwāāl eo an, im ļoor eō.”11

Menin ej kōnono kōn debwāāl ko jej ineeki ijello̧kin ko jej kōņaki. N̄an erom̧ juon rikaļoor an Jisōs Kraist juon ej aikuj jet iien ineek juon eddo—eo am̧ make ak an bar juon—im ilo̧k n̄an ijo emenin aikuj kaarmejete im en̄taan ko jejjab maron̄ kōjekdo̧o̧n. Juon Rikūrjtin em̧ool ejjab maron̄ ļoor M̧aajta ilo jerbal ko wōt me ej errā kaki. Jaab. Jej ļoor E aolep jikin, ekoba, eļan̄n̄e emenin aikuj, jet iien men ko renaaj waļo̧k ilo ad ļoor E rekōm̧m̧an ad jan̄ im jorrāān, im jet iien jemaron̄ en̄jake ke jemake iaad.

Ijeļā kōn jet armej, ro rej ak rejjab membōr in Kabun̄ in, ro relukkuun tiljek ilo ļoor Kraist. Ijeļā kōn jet ajri ro ewōr wōtam̧we ko ilo ānbwinnier, im ijeļā kōn ro jineer im jemeer me rej kea kōn er. Ij lo aolepeer rej jerbal n̄an n̄e relukkuun in m̧ōk, pukōt kajoor, ineem̧m̧an, im jejjo iien ko an lan̄lōn̄ me rej itok ilo ebar ejjeļo̧k wāween. Ijeļā kōn elōn̄ rūm̧m̧an ded ro ejjeļo̧k pāleer me rej jan̄nuwaad kōn im aikuj bōk juon m̧ōttan ejouj, juon m̧are em̧m̧an, im juon em̧ eobrak kōn ajri ro nejier make. Ejjeļo̧k ikdeelel emaron̄ in ļapļo̧k an jim̧we, bōtaab iiō ālkin iiō kain jeraam̧m̧an in ejjan̄in de itok. Ijeļā kōn ro me rej tariņaeik nan̄inmej in kōļmenļo̧kjeņ an elōn̄ kain, ro rej kajjitōk jipan̄ ilo aer jar im ikdeelel ekajoor im dāpdep kōn ājmour ilo en̄jake āinwōt ānen kallim̧ur eo. Ijeļā kōn ro me rej mour kōn lukkuun jeram̧ōl eļap bōtaab, kōjekdo̧o̧ņ ebbweer, kajjitōk wōt kōn juon iien n̄an kōkōm̧anm̧anļo̧k mour ko an ro rej iakwe er im ro jet rej pād ilo aikuj ipeļaakier. Ijeļā elōn̄ ro me rej jelm̧ae mālijjon̄ ko reppen kōn pikotier, kōjellin m̧aan ak kōrā, im en̄jake ko aer kōn m̧ōm̧ an kanniōk. Ij jan̄ kōn er, im ij jan̄ ippāer, jeļā ewi kilepān tōprak ko an kāālet ko aer renaaj.

Men kein rej jejjo iaan elōn̄ jekjek ko reppen jemaron̄ jelm̧ae ilo mour in, kakeememej eo eaorōk bwe ewōrs juon men ko jej aikuj kōm̧m̧ane āinwōt jet rikaļoor. N̄an Araunah, eo ekar kajjieon̄ leļo̧k n̄an e kau ejjeļo̧k wōņāān im kane ejjeļo̧k wōņāān n̄an joortak in kijeek, Kiin̄ Devid eaar ba, “Jaab; a e m̧ool inaaj wiaiki jān kwe kōn juon oņān : … [bwe Ij] jāmin [naaj] katok … n̄an Jeova aō Anij … n̄e I jab kōļļā.”12 Kōn menin jej aolep ba barāinwōt.

Ilo ad bōk ad debwāāl im ļoor E, enaaj ilo m̧ool jorrāān ļapļap eļan̄n̄e eddo eo an apan̄ ko ad rejjab kōm̧m̧an bwe en ļapļo̧k ad meļeļe kōn im eļapļo̧k kōmaat ad n̄an eddo ko ineeki jān ro jet. Ej juon iaan enaan ko rekajoor tata an Debwāāl eo ej bwe pā ko pein Rilo̧mo̧o̧r raar kanooj eļļo̧k innām kar dilaik ijo, jab jeļā kake ak jetjet pijaik bwe aolep em̧m̧aan, kōrā, im ajri ilo baam̧le eo an armej n̄an ejjab wōt karuwainene ak kajjitōk n̄an deļo̧n̄e pinmuur, kautiej ao̧ An indeeo.13

Ke Jerkakpeje eo aiboojoj ekar itok ālkin Debwāāl eo ekōmmetak, barāinwōt kōjeraam̧m̧an ko an aolep kain rej lutōk leplep ioon ro me rej m̧ōņōņō, āinwōt an Bok in Mormon rikanaan Jekab ba, “tōmak ilo Kraist, im mejōk mej eo an, im ineek debwāāl eo an.” Jet iien kōjeraam̧m̧an ko em̧ōkaj aer itok im jet iien rej itok tokālik, bōtaab jem̧ļo̧k eo ekabwilōn̄lōn̄ n̄an iaļ eo ekōmettak an juon make14 ej kallim̧ur eo jān M̧aajta Eo Make bwe rej waļo̧k im renaaj itok. N̄an bōk kōjeram̧m̧an kein, jen ļoor E—ilo jab likjab, jamin iteweļo̧k, ak ko, jamin ebbwer n̄an kōm̧m̧an ta eo jej aikuj kōm̧m̧ane, ejjab n̄e debwāāl ko ad remaron̄ in eddo im ejjab n̄e, ilo juon iien, ial eo emaron̄ eddōk an marok. N̄an kajoor eo am̧, m̧ool, im iakwe eo am̧, ij lewaj aō kam̧m̧oolol. Rainin ij kwaļo̧k aō kam̧ool āinwōt rijilōk kōn E eo ekar “kar kotake”15 im kōn kōjeram̧m̧an indeeo eo E ej letok n̄an ro “kar kotake” ippān E, em̧ool Irooj Jisōs Kraist, amen.

Kakeememej ko

  1. See Jeffrey R. Holland, Encyclopedia of Mormonism (1992), “Atonement of Jesus Christ,” 1:83.

  2. Amulek ej kōnono kōn Pinmuur eo an Kraist āinwōt “katok eļap im āliktata” āinwōt “katok indeeo im ejjeļo̧k jem̧ļo̧kin” maron̄ tōpare (Alma 34:10). Bwe “aolep raar wōtlo̧k im rej jebwābwe, im aikuj jako ijello̧kun wōt n̄e kōn pinmuur eo emennin aikuj bwe en kōm̧m̧an” (Alma 34:9; lale barāinwōt eoon ko 8–12). President John Taylor adds: “In a manner to us incomprehensible and inexplicable, [Jesus] bore the weight of the sins of the whole world; not only of Adam, but of his posterity; and in doing that, opened the kingdom of heaven, not only to all believers and all who obeyed the law of God, but to more than one-half of the human family who die before they come to years of maturity, as well as to [those] who, having died without law, will, through His mediation, be resurrected without law, and be judged without law, and thus participate … in the blessings of His atonement” (An Examination into and an Elucidation of the Great Principle of the Mediation and Atonement of Our Lord and Savior Jesus Christ [1892], 148–49; Teachings of Presidents of the Church: John Taylor [2001], 52–53).

  3. Teachings of Presidents of the Church: Joseph Smith (2007), 49.

  4. 1 Nipai 11:32–33.

  5. 3 Nipai 27:14–15.

  6. Ewōr, aaet, eoon in jipan̄ ko n̄an debwāāl ilo katak ko an Paul (lale n̄an waanjon̄ak, 1 Korint 1:17–18; Galetia 6:14; Pilippai 3:18), bōtaab men kein raar kōnono kōn juon men eļapļo̧k jān ruo aļaļ beem ko rej dilaik ippān doon ak jabdewōt eo edikļo̧k an kain in. Kōn menin ke Paul ej kōnono kōn debwāāl, ej kōjerbal katak eo ilo tukadu in n̄an kōnono kōn wōj eo an Pinmuur eo, juon jekjek eo ijo Armej ro Rekwojrjar ilo Raan-ko Āliktata rej koba ippān im kouti e.

  7. Ilo jinoin im men ko iminene kaki an Rikūrijin āinwōt eo m̧ōttan Martin Luther Andreas Karlstadt (1486–1541) ekar iakwelel m̧ae jemļo̧kin Middle Age ko bwe “debwāāl eo [kōn e make] ekar kwaļo̧k en̄taan eo an armej eo an Kraist im kar jerwaane n̄an kwaļo̧k jerkakpeje eo an im kajoor in lo̧mo̧o̧r ko.” (in John Hilton III, Considering the Cross: How Calvary Connects Us with Christ [2021], 17).

  8. Harry Anderson, The Crucifixion; Harry Anderson, Mary and the Resurrected Lord.

  9. See Russell M. Nelson, “Kōpeļļo̧k Lan̄ ko n̄an Bōk Jipan̄,” Liaona, Māe 2020, 72–74.

  10. Gordon B. Hinckley, “The Symbol of Christ,” Ensign, May 1975, 92.

  11. Matu 16:24.

  12. 2 Samuel 24:24.

  13. “Pein ej erļo̧k n̄an aolep armej ro renaaj ukeļo̧k im tōmak ioon etan” (Alma 19:36; see also 2 Nipai 26:33; Alma 5:33).

  14. Via dolorosa ej juon naan in Latin meļeļe in “juon iaļ ekōmmetak epan, iaļ, ak būjin in en̄jake ko” (Merriam-Webster.com Dictionary, “via dolorosa”). Ekanooj emakijkij an kar koba ippān m̧akūtkūt ko an Jisōs jān liaakeļo̧k eo An ilo pein Pilate n̄an Debwāāl eo An ioon Calvary.

  15. Lale 3 Nipai 27:14–15.