Pridite h Kristusu

Vredno je premišljevati o trenutkih v življenju, ko so se ljudje odzvali. Sam sem videl vzorec, ko so ljudje to povabilo sprejeli. V vseh primerih jim je Sveti Duh pričeval o najmanj treh resnicah. Te izkušnje si niso vedno sledile v zaporedju, ki ga bom navedel, toda vse se dotaknejo srca tistih, ki resnično pridejo k Kristusu.

Prvič, spoznajo, da je edini način, kako lahko prejmejo srečo, ki si jo v življenju in v prihodnjem svetu najbolj želijo, preko Jezusa Kristusa. Pričnejo verjeti naslednjim besedam iz Mormonove knjige: »Glejte povem vam, kakor je to res in kakor živí Gospod Bog, pod nebom ni drugega imena, razen tega Jezusa Kristusa, o katerem sem govoril, po katerem je človek lahko odrešen.«³

Te gotovosti ni lahko čutiti v svetu, kjer jih veliko pravi, da Boga ni, da ni greha in da srečo lahko najdemo v čutnem uživanju. Toda naš glas je lahko močnejši, če lahko prejmemo dar močnega pričevanja, da Jezus je Kristus in Odrešenik sveta. To pričevanje bo nadvse močno izhajalo iz vaših izkušenj z odkupno daritvijo Jezusa Kristusa, ki deluje v vašem življenju. Če boste pogosto premišljevali o tem, kako vas je njegova odkupna daritev spremenila, in če se pogosto zahvaljujete, boste spoznali, da vaše pričevanje o njem postaja močnejše, da se dotakne srca drugih. Ko tisti, ki ste jih povabili zaradi vašega pričevanja, to pričevanje začutijo, bodo Jezusa sprejeli kot svojega Gospoda in Odrešenika. Ko ga sprejmejo, bo to ogrelo njihovo in vaše srce.

Drugič, tisti, ki jih poznam, ki so resnično prišli k njemu, sklenejo zaveze, da mu bodo poslušni in mu bodo sledili. Morda se bo začelo s spolnjevanjem preprostih zapovedi, kot je branje Mormonove knjige ali udeleževanje zakramentnih sestankov. Priti mora iz njihove vere, da Jezus je Kristus in Odrešenik. Če bodo izpolnjevali obveze iz vere, bodo nekaj občutili. Morda občutkov ne bodo mogli pojasniti z besedami, toda počutili se bodo bolje. Poslušnost celo v najmanjših stvareh prinaša Božje blagoslove. In čez čas bodo občutili skesano srce in željo po tem, da bi sklenili krstno zavezo, da bi prevzeli Odrešenikovo ime in se očistili greha.

Ljudje to pomembno odločitev sprejmejo zaradi različnih razlogov. Učili smo nekega moškega, ki sprva ni videl razloga, zakaj bi se krstil. Navsezadnje je vse življenje poskušal biti dober človek. Zagrešil ni nobenega resnega greha. Kot otrok se je krstil v drugi cerkvi. Nato pa sta mu na misel prišli dve stvári. Ena je bila, da se je Odrešenik krstil iz poslušnosti, čeprav ni nikoli grešil. Druga je bila, da se je Odrešeniku hotel obvezati preko polnomočja pravega duhovništva, prav tako kot se je šel Odrešenik krstit k Janezu.

Neki drugi fant, ki smo ga učili, se je odločil, da se bo krstil, ker je bil strtega srca zaradi žalosti, ki jo je čutil zaradi svojih grehov. Ko je prišel iz vod krsta, me je objel okoli vratu in mi v solzah rekel na uho: »Čist sem. Čist sem.«

Njuna odločitev za sklenitev krstne zaveze je izvirala iz splošne vere. Vedela sta, da ju bo Odrešenik, če bosta zavezo spolnjevala in bosta poslušna njegovim zapovedim, zaveze z njima, da ju bo vodil v večno življenje. Bila sta pripravljena priti k njemu, da se bosta lahko spremenila in da bosta čez čas postala takšna, kakršen je on.

To vodi k tretji stvari, ki sem jo videl v življenju tistih, ki so resnično prišli k njemu. Prizadevajte si postati takšni, kakršen je on. Za druge poskušajo narediti to, kar vedó, da bi naredil on. Vi in jaz smo to videli v zvestih ljudeh kmalu po njihovem krstu in prejemu Svetega Duha. Nekega dne sem z družabnikom obiskal družino, ki sva jo učila in krstila le nekaj tednov prej. Starša sta naju peljala v klet pogledat sobo. Bila je spalnica ene od njunih dveh hčera, ki pa se je preselila k sestri. V prazni spalnici je bilo polno vsega, kar bi družina potrebovala v izrednih razmerah.

Ničesar ju nisva učila o pripravljenosti na izredne razmere. Ko sva ju vprašala, zakaj sta tako hitro naredila nekaj tako zahtevnega, se je njun odgovor glasil, da sta v cerkveni reviji prebrala, da Gospod želi, da so družine pripravljene, da poskrbijo zase in druge. Rekla sta: »Ali ne počnejo tega sveti iz poslednjih dni?«

Ta preprosta vera je vplivala na vse, za kar sta mislila, da Odrešenik želi, da naredita. In njuna želja, da bi mu sledila, je ostala in ju spremenila. Vedno sta bila prijazna in sta poskušala pomagati drugim. In njuna zmožnost, da bi izkazala dobrotljivost, je rasla. To je vzorec pri vseh tistih, ki jih poznam, ki so si v življenju prizadevali priti k njemu.

Včasih govorimo o tem, kako obdržati člane, kot bi bili mi tisti, ki jih obdržimo. Lahko in moramo biti prijatelji s tistimi, ki so se odločili priti k njemu. Lahko izgubijo pogum, ko pridejo preizkušnje, ker te zmeraj pridejo. Toda zapomniti si moramo, da sta njihova najboljša in najzaneslivejša prijatelja Odrešenik in njegov Oče, ki je prav tako njihov Oče. Nebeški Oče in Odrešenik jim bosta poslala Svetega Duha, ki jih bo tolažil in potrdil njihovo vero, če bodo ponižno poslušni. Tako na primer, ko opravljamo obiskujoče ali hišno poučevanje z novim članom, če mu oziroma ji damo priložnost, da moli, uči ali se dogovori za srečanje, mu oziroma ji lahko daste več moči, kot le vaš izraz ljubezni. To bo priklicalo moč nebes. In to jih bo prav tako povzdignilo v preizkušnjah in jih varovalo pred ponosom, ko bodo k njim začeli prihajati blagoslovi, kajti ti bodo prišli.

Zgodilo se bo še nekaj čudovitega. Če boste z vsem srcem povabili ljudi, naj pridejo h Kristusu, se boste v srcu spremenili. Zanj boste opravljali njegovo delo. Spoznali boste, da drži obljubo, da bo eno z vami pri vašem služenju. Spoznali ga boste. Čez čas boste postali takšni, kakršen je on, in se v njem sizpopolnjevali⁴. Ko boste drugim pomagali priti k njemu, boste spoznali, da ste k njemu prišli vi sami. Če si želite biti ob njem in čutiti njegov mir, boste to lahko najbolje storili, če mu boste služili.

On je tisti, ki je dejal: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«⁵

Pričujem, da bo držal obljubo tistim, katere povabimo v njegovem imenu. In obljubo drži tistim, ki mu služijo tako, da ljudi povabijo.