2008
Verujemo
marec 2008


Verujemo

Sledi nekaj kratkih odgovorov na vprašanja, na katera morajo člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni pogosto odgovarjati.

Kaj sveti iz poslednjih dni verjamejo o Jezusu Kristusu? Ali je dobesedno vstal od mrtvih? Ali bo prišel ponovno na Zemljo v slavi? Ali je njegova milostljivost potrebna, da bomo odrešeni?

To so nekatera od vprašanj, ki jih ljudje pogosto postavijo, ko se prvič srečajo s Cerkvijo ali njenimi člani. Ko odgovarjajo na vprašanja, bi se morali člani najprej pripraviti in predvsem slediti vodstvu Svetega Duha. Toda kratka vprašanja, ki sledijo, lahko ponudijo gradivo, ki bi ga morali upoštevati, ko oblikujemo odgovore.

Ali verjamete v zgodovinskega Jezusa Kristusa, ki je živel in učil v Sveti deželi, kot je zapisano v Svetem pismu?

Da. Verjamemo, da se je Jezus rodil Mariji, da je približno tri leta pridigal v Sveti deželi med svojim delovanjem, umrl na križu in vstal od mrtvih, prav kakor so stoletja pred njegovim prihodom napovedali preroki (gl. npr, 1 Mz 49:10; Ps 2:6–7; 22:16–18; 118:22; Iz 7:14; Mih 5:2). Verjamemo, da je trpel in odkupil grehe vsega človeštva in tako omogočil kesanje in odpuščanje (gl. Iz 53:4–6). Verjamemo, da je premagal smrt in da lahko zaradi njegove moči vsak človek vstane od mrtvih in prejme snovno telo (gl. Rim 6:5; 8:11). Verjamemo, da lahko s poslušnostjo načelom njegovega evangelija vsak Božji sin in hči, ki pride na Zemljo, prejme odrešitev in se vrne živet k Očetu in njegovemu Sinu v njuno kraljestvo v nebesih (gl.1 Pt 3:18; Členi vere 1:3).

Ali verjamete, da je Gospod dobesedno vstal od mrtvih?

Da. Kot so apostoli pričevali v Svetem pismu, je Jezusa Kristusa v vstalem telesu videlo na stotine prič (gl. Lk 24:39; Jn 20:20; 1 Kor 15:3–8). Kot vstalo bitje je deloval med na tisoče drugimi njegovimi ovcami (gl. Jn 10:16) v Amerikah ter jim pokazal rane na rokah, nogah in stráni ter jih mnogo dni poučeval (gl. 3 Ne 11–28).

Leta 1820 se je z Očetom prikazal Josephu Smithu ml. Gospod je mlademu preroku naročil, naj obnovi njegovo Cerkev in evangelij, ker so ju po smrti starodavnih prerokov spremenili, da sta vsebovala človeške nauke. Leta 1832 sta Joseph Smith in eden od njegovih družabnikov o Jezusu Kristusu pričevala, da sta ga videla, in sicer na Božji desnici, in slišala njegov glas, ki je pričeval, da je on Očetov Edinorojeni (gl. NaZ 76:22–23).

Verjamete, da bo prišel ponovno na Zemljo v slavi?

Da. Sveti spisi pričujejo: »Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo prišel prav tako, kakor ste ga videli iti v nebo.« (Apd 1:11) »Jaz vem, da je moj Odkupitelj živ in se bo poslednji vzdignil nad prah.« (Job 19:25) Prišel bo na nebeških oblakih, da bo vladal svojemu ljudstvu (gl. NaZ 76:63).

Verjamemo tudi, da bomo zaradi njegovega vstajenja tudi mi ponovno dobili svoje snovno telo. »Še potem, ko bo ta moja koža raztrgana, bom iz svojega mesa gledal Boga.« (Job 19:26) »Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni.« (1 Kor 15:22) »Kristusova smrt bo razvezala spone te telesne smrti, da bodo vsi vstali iz te telesne smrti. Duh in telo se bosta spet združila v svojo popolno obliko.« (Al 11:42–43)

Ali verjamete, da je njegova milostljivost potrebna za naše odrešenje?

Vsekakor. Brez milostljivosti Jezusa Kristusa nihče ne bi mogel biti odrešen ali prejeti večnih blagoslovov (gl. Rim 3:23–24). Zaradi njegove milostljivosti bodo vsi vstali in vsi tisti, ki so mu verjeli in mu sledili, bodo imeli večno življenje (gl. Jn 3:15). Poleg tega se lahko zaradi njegove milostljivosti sveta zveza z zakoncem in družino nadaljujejo v večnost (gl. Mt 16:19; 1 Kor 11:11; NaZ 132:19). Ti večni blagoslovi so njegov dar nam; sami ne bi mogli storiti ničesar, s čimer bi jih lahko zaslužili.

Vendar sveti spisi jasno opisujejo, da blagoslove njegove milostljivosti v celoti prejmemo po veri in poslušnosti njegovim naukom. Apostol Pavel je učil, da se ne moremo rešiti sami; potrebujemo namreč Gospodovo milostljivost: »Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, vendar to ni iz vas, ampak je Božji dar. Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil. Njegova stvaritev smo, ustvarjeni v Kristusu Jezusu za dobra dela; zanje nas je Bog vnaprej pripravil, da bi v njih živeli.« (Ef 2:8–10)

Jakob pojasni: »Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva. […] Vidite: človek se opraviči iz del in ne samo iz vere.« (Jak 2:17, 14) Tako je Odrešenik lahko rekel bogatemu mladeniču, ki je bil poslušen in je želel imeti večno življenje, da je potrebno narediti še nekaj (gl. Mt 19:16–22; Lk 18:18–23). Sveti iz poslednjih dni verjamejo, da je Kristusova milostljivost na voljo tistim, ki verjamejo v Kristusa in delajo to, kar je učil. »Vemo, da je po milostljivosti, da smo odrešeni, po vsem kar lahko storimo.« (2 Ne 25:23; poudarek dodan)

Čeprav nas naša dela ne morejo očistiti greha, kažejo iskrenost vere v Jezusa Kristusa in zvestobo póti, po kateri je hodil.

Ali verjamete, da je Joseph Smith pri odrešitvi ljudi nekako tako pomemben, kot je Jezus Kristus?

Ne. Joseph Smith je bil prerok, ki je pomemben za zgodovino človeštva. Delo, ki ga je opravil pod Božjim vodstvom, je na Zemljo prineslo blagoslove in védenje, ki je bilo dano Božjim prerokom ter njihovim privržencem v Stari in Novi zavezi, ki pa se je izgubilo. Joseph Smith je bil, kot tisti starodavni preroki, služabnik Gospoda Jezusa Kristusa, ki je učil, da odrešitev in vsi blagoslovi večnosti lahko pridejo samo preko Odrešenika. »Osnovna načela naše veroizpovedi so pričevanje apostolov in prerokov o Jezusu Kristusu, da je umrl, bil pokopan in da je tretji dan vstal ter se dvignil v nebesa. Vse ostalo, kar se nanaša na našo veroizpoved, je le dodatek temu.«1 Ob neki drugi priložnosti je prerok učil: »Ko razmišljamo o svetosti in popolnosti vélikega Učitelja, ki je pokazal pot, po kateri lahko pridemo k njemu, in sicer zaradi njegovega žrtvovanja, nas v srcu gane njegova blagohotnost.«2

Opombe

  1. Teachings of Presidents of the Church: Joseph F. Smith, 2007, str. 49.

  2. Teachings: Joseph F. Smith, str. 54–55.