V PRIČAKOVANJU VSTAJENJA

Ko se je moja ljuba žena vrnila domov k nebeškemu Očetu, smo morali z družino poiskati ustrezen prostor za grob. Ob tem sem naletel na nasprotovanje, ker sem želel na nagrobnik pripisati besedo počivališče. Izraz ni bil po pravilih uprave pokopališča.

Sledil je trdovraten boj. Na neki točki je duhovnik cerkve, kateri je pokopališče pripadalo, vprašal glede izraza. Lahko sem pričeval, da verjamem v dobesedno vstajenje telesa, in navajal Odrešenika: »Vsi, ki so v grobovih [bodo] slišali njegov glas. In tisti, ki so delali dobro, bodo odšli v vstajenje življenja.« (Jn 5:28–29) Pričeval sem, da bo ta grob za nas sveto počivališče do vstajenja.

Nato je duhovnik navdihnjeno predlagal: »Na nagrobnik dajte napisati naslednje besede: ‘Tukaj v pričakovanju vstajenja počivata družini Bohne in Lehmann.’« In tako je bilo storjeno. S tem je bilo moje pričevanje vklesano v kamen.