2008
Vera v Jezusa Kristusa
marec 2008


Vera v Jezusa Kristusa

Slika
Elder Russell M. Nelson

Moja dolga pot, da postanem zdravnik, je bila le začetek. Temu so sledila leta bolnišničnega dela, raziskav, specializacije in izpitov. Potem so nastopila številna leta učenja, služenja in izzivov zaradi novo vpeljane smeri operacij na odprtem srcu, zaradi česar sem začel globoko spoštovati zgradbo in delovanje človeškega telesa. Prepričan sem bil, da je njegova stvaritev Božje delo.

Neverjetno človeško telo

Pomislite na nastanek človeškega telesa. Začne se z združitvijo dveh razplojevalnih celic — materine in očetove. Ti celici skupaj vsebujeta vse dedne podatke novega človeka, ki so shranjene na tako majhnem mestu, da ga s prostim očesom ne moremo videti. Triindvajset kromosomov obeh staršev, združenih v eno novo celico. Ti kromosomi vsebujejo na tisoče genov, ki določajo telesne značilnosti nerojenega človeka. Približno po dvaindvajsetih dnevih združitve teh celic pričenja biti drobno srce. Po šestindvajsetem dnevu prične krožiti kri. Celice se razmnožujejo in delijo. Nekatere postanejo očí, s katerimi vidimo, druge ušesa, da slišimo, ali prsti, s katerimi zaznavamo osupljive stvari sebe.

Vsak organ je neverjetna stvaritev. Oko ima prilagodljivo lečo. Živci in mišice omogočajo, da očesa ustvarjata tridimenzionalno sliko. Uho spreminja zvočno valovanje v slišne glasove, ki jih zaznamo v možganih.

Srce je sestavljeno iz štirih občutljivih votlin, ki nadzirajo smer krvnega pretoka. Odprejo in zaprejo se več kot sto tisočkrat na dan, kar je šestintrideset milijonkrat na leto. Če jih ne napade bolezen, lahko ta pritisk zdržijo skoraj neomejeno dolgo. Noben material, ki ga je izdelal človek, se ne more tako pogosto in tako dolgo krčiti, ne da bi se strgal. Srce odraslega človeka vsak dan načrpa toliko tekočine, da bi lahko napolnili 7.570–litrsko cisterno. Na vrhu srca je vir elektrike, ki energijo prenaša po posebnih poteh ter omogoča enotno delovanje nešteto mišičnih vlaken.

Pomislite na telesne varovalne sisteme. Vsak parni organ ima na voljo takojšnje nadomestilo drugega para. Enojni organi, kot so možgani, srce in jetra, se krepijo z zalogo krvi dveh pretokov. To organ ščiti, če kri ne bi mogla priteči skozi enega od teh poti.

Pomislite na telesno zmožnost samoobrambe. Da bi se telo zaščitilo pred škodo, začutimo bolečino. Telo se na okužbo odziva s proizvajanjem protiteles. Ta se nam ne pomagajo boriti le z neposredno težavo, ampak nam vztrajno krepijo odpornost na vsakršne prihodnje okužbe.

Pomislite, kako se telo sámo obnavlja. Zlomljene kosti se zarastejo in ponovno okrepijo. Rane se same zacelijo. Krvavitev se sama ustavi. Telo obnavlja odmrle celice.

Telo poskrbi za delovanje bistvenih sestavin. Ravni bistvenih elementov in sestavin se nenehno prilagajajo. Ne glede na velika temperaturna nihanja v okolju telo samo vzdržuje telesno temperaturo.

Po letih izkušenj sem spoznal, da ozdravitev napoči le tedaj, ko je zadoščeno vsem zakonitostim tega blagoslova1. Na telesno zgradbo in delovanje vpliva neka zakonitost. V svetih spisih torej piše, da je vsakemu kraljestvu dana postava, vsaki postavi pa so določene nekatere omejitve in stanja.2

Znanstveniki na številnih področjih ugotavljajo podobne dokaze zakonitosti in reda, bodisi v predvidenem plimovanju, luninih menah oziroma položaju zvezd na nebu. Takšna zakonitost in red podpirata vse stvarstvo. Te zakonitosti lahko odkrijemo in določimo. Izmerimo lahko njihove posledice. Takšen red pričuje o najvišjem Stvarniku.3

Po drugi strani pa vere ne moremo meriti. Vendar je harmonija vere v Boga s postavo in redom vesolja razodeta v odlomku iz svetih spisov, ki pravi, da je Bog vsemu dal postavo, po kateri se premikajo v svojem času in svojem obdobju.

Smeri nebes in Zemlje, ki vključujejo Zemljo in vse planete, so določene. […]

Vse to so kraljestva in vsak človek, ki je videl katerega ali najmanjšega od teh, je videl Boga, ki se giblje v svojem veličanstvu in moči.4

Božanskost stvarjenja

Sveti spisi razglašajo, da je nebesa, Zemljo in vse, kar je na njej, ustvaril Bog.5 Sveti spisi nam tudi pomagajo bolje spoznati sodelovanje Boga in njegovega sina, Jezusa Kristusa, med stvarjenjem. Prve besede v Svetem pismu navajajo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.«6 »Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, […] moškega in žensko je ustvaril.«7 Abrahamova knjiga uči, da je Bog šel na Zemljo, da bi ustvaril človeka po svoji lastni podobi, po podobi Bogov, ki so ga ustvarili, moške in ženske, da bi jih ustvaril.8

Sveti spisi navajajo, kaj je nebeški Oče čutil do svojega ljubljenega Sina in vseh človeških bitij: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«9

Evangelij po Janezu se začne z izjavo: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo.«10

Ta odlomek pomeni, da je Božja beseda11 Jezus Kristus — osebni Božji zastopnik in vladar vesolja ter Stvarnik vsega življenja.

Nebeški Oče je to dejstvo potrdil Mojzesu, ko je rekel, da je z besedo svoje moči ustvaril Zemljo in njene prebivalce. Beseda njegove moči je njegov edinorojeni Sin, ki je poln milosti in resnice. Za svoj namen je ustvaril brezštevilne svetove ter po Sinu, ki je njegov Edinorojeni.12

Številni drugi odlomki iz svetih spisov potrjujejo, da je Jezus Kristus Stvarnik, ki je pod Očetovim vodstvom ustvaril vse.13 Eno najbolj neizpodbitnih je njegovo osebno pričevanje: »Glejte, jaz sem Jezus Kristus, Božji Sin. Ustvaril sem nebesa in Zemljo in vse, kar je v njiju. Z Očetom sem bil od začetka.«14

Dinamika vere v Jezusa Kristusa

Kdor želi ta koncept sprejeti, mora imeti dinamično vero. Vera je temelj osebnega pričevanja. Prvo evangelijsko načelo je vera v Gospoda Jezusa Kristusa.15 Pavel je ekel, da je »vera obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo«16. Goreče je prosil, »naj Kristus po veri prebiva v [naših] srcih, da bi tako, ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni, mogli […] doumeti […] ter spoznati Kristusovo ljubezen«.17 Pavel nas roti, naj »pridemo do edinosti vere in do spoznanja Božjega Sina«18.

V Mormonovi knjigi spoznamo, da smo »v Kristusu […] oživeli zavoljo naše vere. […] In govorimo o Kristusu, radostimo se v Kristusu, pridigamo o Kristusu, prerokujemo o Kristusu in zapisujemo po naših prerokbah, da bodo naši otroci vedeli, h kateremu viru naj se ozirajo za odpuščanje svojih grehov.«19

Blagoslovi, ki pridejo zavoljo vere vanj, so prav tako razodeti v Mormonovi knjigi. V njej beremo: »Zatorej si morate še naprej prizadevati s stanovitnostjo v Kristusu, s popolnoma svetlim upanjem in z ljubeznijo do Boga in vseh ljudi. Če si boste zatorej še naprej prizadevali, ko se boste gostili s Kristusovo besedo, in vztrajali do konca, glejte, tako govori Oče: Imeli boste večno življenje.«20 To pa je največji od vseh Božjih darov.21

Dinamična vera v Gospoda vodi do dokončne spreobrnitve in popolne predanosti njegovemu svetemu delu. Postanemo otroci zaveze, postanemo njegovi otroci. Tako potrjujejo sveti spisi: »In sedaj, zavoljo zaveze, ki ste jo sklenili, se boste imenovali Kristusovi otroci, njegovi sinovi in hčere; kajti glejte, ta dan vam je dal duhovno življenje; saj pravite, da ste se v srcu spremenili po veri v njegovo ime; zato ste se rodili v njem ter postali njegovi sinovi in hčere.«22

Dinamična vera v Gospoda privede do spreobrnitve, močne spremembe v srcu,23 spremembe v razmišljanju, od posvetnih do Božjih poti. Pomaga, da se nekdo pokesa »s trdnim namenom v srcu«24. Alma je dodal: »Pridigaj jim kesanje in vero v Gospoda Jezusa Kristusa; poučuj jih, naj postanejo ponižni in skromni in preprosti v srcu; poučuj jih, kako naj se vsaki hudičevi skušnjavi zoperstavijo z vero v Gospoda Jezusa Kristusa.«25

Mormonova knjiga obstaja deloma tudi zato, da prepriča Jude in Nejude, da Jezus je Kristus, večni Bog.26 Tisti, ki Mormonovo knjigo berejo in v veri vprašajo, ali izpričuje resnico, pridobijo pričevanje o njeni dejanskosti. Prav tako bodo »prišli do spoznanja, da je Jezus Kristus Odrešenik sveta [in] da je Joseph Smith njegov razodevalec in prerok v teh zadnjih dneh«.27

Vera v Jezusa Kristusa je bistvena za odrešitev in povzdignjenje

Vera v Jezusa Kristusa ne prinaša blagoslovov le v tem življenju, ampak je bistvena za našo večno odrešitev in povzdignjenje. Sveti spisi oznanjajo, da se morajo vsi ljudje pokesati in verjeti v ime Jezusa Kristusa in častiti Očeta v njegovem imenu ter v veri v njegovo ime vztrajati do konca ali pa ne bodo odrešeni v Božje kraljestvo.28 Prav tako so starši pred Gospodom odgovorni, da svoje otroke učijo, naj verujejo v Kristusa, Sina živega Boga.29

Pričujem, da Jezus je Kristus, Sin živega Boga. On je naš Stvarnik, Odrešenik in Odkupitelj,30 zagovornik pri Očetu,31 Rešitelj32 in Jahve Stare zaveze33. On je obljubljeni Emanuel,34 maziljeni Mesija35 in naš veliki Vzornik36. Nekega dne se bo vrnil, da bo vladal in kraljeval kot Kralj kraljev in Gospod gospodov37. Nazadnje bomo vsi stopili predenj na sodni dan38. Molim za vsakogar od nas, da bo naša vera vanj sprejemljiva.

Opombe

  1. Prav ta koncept je zasnoval Gospod, ko je rekel, da lahko Božje blagoslove prejmemo zaradi poslušnosti zakonu, na katerem temelji (gl. NaZ 130:21).

  2. Gl. NaZ 88:38.

  3. Gl. Al 30:44.

  4. Gl. NaZ 88:42–43, 47.

  5. Gl. Kol 1:16; Moz 4:2, 9; 5:15; Al 18:28; 22:10; Moses 3:5.

  6. 1 Mz 1:1.

  7. 1 Mz 1:27.

  8. Gl. Abraham 4:27.

  9. Jn 3:16.

  10. Jn 1:1–3.

  11. Grška beseda Logos (ki pomeni »beseda«) je še eno ime za Kristusa.

  12. Gl. Moses 1:32–33; poudarek dodan.

  13. Gl. Ef 3:9; Moz 3:8–11; He 14:12; Mrm 9:8–14.

  14. 3 Ne 9:15. Gospod je nadalje izjavil, da je on Jezus Kristus, Sin živega Boga, ki je ustvaril nebesa in Zemljo, luč, ki je tema ne more skriti (gl. NaZ 14:9).

  15. Gl. Členi vere 1:4.

  16. He 11:1.

  17. Ef 3:17–19.

  18. Ef 4:11–13; gl. tudi Gal 3:26–29.

  19. 2 Ne 25:25–26.

  20. 2 Ne 31:20; gl. tudi En 1:8; Moz 3:12.

  21. Gl. NaZ 14:7.

  22. Moz 5:7.

  23. Gl. Al 5:12–14.

  24. 2 Ne 31:13; gl. tudi Jak 6:5; Moz 7:33; 3 Ne 10:6; 12:24; 18:32.

  25. Al 37:33; gl. tudi Mrm 9:37; Mori 7:25–26, 33–34, 38–39.

  26. Gl. naslovna stran Mormonove knjige.

  27. Gl. uvod v Mormonovo knjigo.

  28. Gl. NaZ 20:29.

  29. Gl. NaZ 68:25; gl. tudi Moses 6:57–62.

  30. Gl Iz 49:26; 60:16; 1 Ne 21:26; 2 Ne 6:18.

  31. Gl. NaZ 29:5; 110:4.

  32. Gl. 2 Sam 22:2; NaZ 138:23.

  33. Gl. NaZ 110:3.

  34. Gl. Iz 7:14.

  35. Gl. 2 Ne 25:14–19.

  36. Gl. Jn 13:15; 3 Ne 27:21.

  37. Gl. Raz 17:14; 19:16.

  38. Gl. Raz 20:12; 1 Ne 15:33; 2 Ne 9:22, 44; 28:23; Al 5:15; 3 Ne 27:14; Mrm 3:20; 9:8–14.