Skrbno služenje
Priskočimo na pomoč in skrbimo za druge, kot bi to storil naš Odrešenik, še zlasti za tiste, za katere nam je dan privilegij, da jim z ljubeznijo in v skladu z zadolžitvijo skrbno služimo.
Dragi bratje in sestre, prijatelji, dobrodošli na generalni konferenci!
Po lanski oktobrski generalni konferenci sva se s sestro Gong sprehodila po konferenčnem središču, da bi vas pozdravila in slišala vaše izkušnje z evangelijem.
Naši člani iz Mehike so dejali: »Hoy es el tiempo de Mexico.«
Izvedela sva, da sta Gilly in Mary prijateljici iz Anglije. Ko se je Mary pridružila Cerkvi, je ostala brez strehe nad glavo. Gilly jo je velikodušno povabila, naj živi z njo. Polna vere Gilly pravi: »Nikdar nisem dvomila, da je Gospod z menoj.« Na konferenci je Gilly vzradostilo tudi srečanje z misijonarko, ki jo je pred 47 leti učila.
Jeff se je z ženo Melisso generalne konference udeležil prvič. Jeff je profesionalno igral bejzbol (bil je lovilec), zdaj pa je zdravnik anesteziolog. Povedal mi je: »Na svoje veliko presenečenje se približujem krstu, ker se mi zdi, da tako živiš najbolj pristno in iskreno.«
Pred tem se je Melissa opravičila Jeffovemu dodeljenemu skrbnemu bratu: »Jeff v našem domu ne želi ‘belih srajc s kravato’.« Skrbni brat je rekel: »Našel bom rešitev.« Zdaj sta z Jeffom dobra prijatelja. Ob Jeffovem krstu sem spoznal skupnost svetih iz poslednjih dni, ki jih imajo Jeff, Melissa in njuna hčerka Charlotte radi.
Kot privrženci Jezusa Kristusa si prizadevamo skrbno služiti drugim, kot bi to počel Jezus, saj se zaradi tega lahko spremeni življenje številnih.
Ko mi je Peggy povedala, da se bo njen mož John po 31 letih zakonske zveze krstil, sem jo vprašal, kaj se je spremenilo.
Peggy je dejala: »Z Johnom sva preučevala Novo zavezo po programu Pridi in hodi za menoj in John me je spraševal o cerkvenem nauku.«
Peggy mu je rekla: »Povabiva misijonarje.«
John je rekel: »Brez misijonarjev – razen če lahko pride moj prijatelj.« V desetih letih je Johnov skrbni brat postal njegov zaupanja vreden prijatelj. (Pomislil sem: Kaj bi se zgodilo, če bi Johnov skrbni brat nehal prihajati po enem, dveh ali devetih letih?)
John je prisluhnil. Mormonovo knjigo je bral z resničnim namenom. Ko so ga misijonarji povabili, naj se krsti, je privolil. Peggy je rekla: »Padla sem s stola in začela jokati«.
John je dejal: »Ko sem se približal Gospodu, sem se spremenil.« Pozneje sta se John in Peggy pečatila v svetem templju. Decembra lani je John umrl v starosti 92 let. Peggy pravi: »John je bil vedno dober človek, vendar se je po krstu čudovito spremenil.«
S sestro Gong sva se z Mebom in Jenny med pandemijo covida srečala prek videa. (Med pandemijo covida sva po videu spoznala veliko čudovitih parov in posameznikov, ki nama jih je v duhu molitve predstavil njihov kolski predsednik.)
Meb in Jenny sta ponižno dejala, da sta se zaradi težav v svojem življenju spraševala, ali lahko rešita svojo tempeljsko zakonsko zvezo, in če je mogoče, kako. Verjela sta, da jima lahko pomagata odkupna daritev Jezusa Kristusa in predanost zavezam.
Predstavljajte si, kako sem se razveselil, ko sta Meb in Jenny prejela novi tempeljski dovolilnici in se skupaj vrnila v Gospodovo hišo. Kasneje je Meb skoraj umrl. Kakšen blagoslov je, da sta Meb in Jenny obnovila zavezne odnose z Gospodom in drug z drugim ter čutila ljubezen številnih okoli njiju, ki so jima skrbno služili.
Kamorkoli grem, se hvaležno učim od tistih, ki skrbno služijo in izkazujejo skrb, kot bi to storil naš Odrešenik.
V Peruju sva s sestro Gong spoznala Salvadorja in njegove sorojence.1 Salvador in njegovi sorojenci so sirote. Salvador je imel rojstni dan. Voditelji in člani Cerkve, ki zvesto služijo tej družini, so mi v navdih. »Čista in neomadeževana pobožnost je to: skrbeti za sirote in vdove«,2 podpirati šibke, dvigati roke, ki so povešene, okrepiti klecava kolena.3
V Hongkongu predsednik zbora starešin skromno pove, kako v zboru dosledno stoodstotno opravljajo razgovore o skrbnem služenju. »V duhu molitve organiziramo družabništva tako, da lahko vsakdo skrbi za nekoga in je deležen skrbi,« pravi. »Vsako družabništvo redno sprašujemo o ljudeh, ki jim skrbno služijo. Vendar ne, da bi odkljukali opravljene naloge, ampak da bi skrbno služili skrbnim bratom in sestram, ki skrbijo za naše ljudi.«
V Kinšasi v Demokratični republiki Kongo predsednik Bokolo pove, kako se je z družino pridružil Cerkvi v Franciji. Nekega dne, ko je brat Bokolo bral svoj patriarhalni blagoslov, ga je Duh navdihnil, naj se z družino vrne v DR Kongo. Brat Bokolo je vedel, da se bodo ob vrnitvi soočili s številnimi izzivi. Njihova cerkev, Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, v Kinšasi še ni bila ustanovljena.
Vendar so tako kot veliko drugih tudi Bokolovi z vero sledili Gospodovemu Duhu. V Kinšasi so služili in blagoslavljali ljudi okoli sebe, premagovali izzive ter prejemali duhovne in posvetne blagoslove. Danes se radostijo, da imajo v svoji državi Gospodovo hišo.4
Spreobrnjencu je služil zgled posameznice. Po svojih besedah je kot fant dneve preživljal v poležavanju na plaži. Rekel je, da je nekega dne »videl privlačno dekle v dostojnih kopalkah.« Začuden jo je vprašal, zakaj bi tako privlačno dekle nosilo tako dostojne kopalke. Bila je članica Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni in z nasmehom ga je vprašala: »Bi rad prišel v nedeljo v cerkev?« Privolil je.
Starešina L. Tom Perry je pred leti, ko sva bila na skupni zadolžitvi, pripovedoval, kako sta z družabnikom redno služila sestri, ki je živela sama v nevarni bostonski soseski. Ko sta starešina Perry in njegov družabnik prišla, ju je sestra previdno prosila: »Potisnita svoji tempeljski dovolilnici pod vrata.« Šele ko je videla tempeljski dovolilnici, je odklenila več ključavnic in odprla vrata.5 Seveda ne trdim, da pari skrbnih bratov in sester potrebujejo tempeljske dovolilnice. A všeč mi je misel, da se ob skrbnem služenju tistih, ki spoštujejo zaveze, odklenejo vrata domov in odprejo srca.
Starešina Perry je ponudil tudi praktične nasvete. Rekel je: »Parom skrbnih bratov in sester dodelite razumno število zadolžitev, izbranih v molitvi, ki naj bodo geografsko blizu, če to gre, da bo potovalni čas dobro izkoriščen.« Svetoval je: »Začnite s tistimi, ki obiske najbolj potrebujejo. Nadaljujte s tistimi, ki bodo obiske najverjetneje prejeli in se nanje dobro odzvali.« Zaključil je: »Zvesta doslednost prinaša čudeže.«
Višje in svetejše skrbno služenje6 dosežemo, ko molimo za čisto Kristusovo ljubezen7 in poslušamo Duha. Dosežemo ga tudi, ko predsedstvi zbora starešin in Društva za pomoč pod škofovim vodstvom nadzirata prizadevanja za skrbno služenje, tudi dodeljevanje družabništev. Prosimo, omogočite našim mladeničem in mladenkam priložnost, ki jo potrebujejo, da jih spremljajo in usmerjajo izkušeni skrbni bratje in sestre. In prosimo, omogočite našemu odraščajočemu rodu, da navdihuje skrbne brate in sestre, s katerimi skrbno služijo.
V nekaterih krajih v Cerkvi so vrzeli v skrbnem služenju. Več jih pravi, da skrbno služijo, kot jih pravi, da nekdo skrbno služi njim. Ne želimo, da bi vam bilo mar zanje samo zato, ker so na vašem seznamu. A pogosto potrebujemo več kot le iskren pozdrav na hodniku ali naključno vprašanje »Kako ti lahko pomagam?« na parkirišču. Marsikje lahko z rednimi obiski članov doma navežemo stik z njimi, spoznamo, na kateri točki so, in gradimo odnose. Navdihnjena povabila spreminjajo življenja. Kadar nam povabilo pomaga, da sklenemo in izpolnjujemo svete zaveze, se približamo Gospodu in drug drugemu.
Pravijo, da tisti, ki razumejo, kaj je pravi duh skrbnega služenja, naredijo več kot prej, medtem ko tisti, ki tega ne razumejo, naredijo manj. Storimo več, prav kakor bi to storil naš Odrešenik. Kot pravi naša hvalnica, je to »blagoslov dolžnosti in ljubezni«.8
Oddelčni svèti, zbori starešin in Društva za pomoč, prosim vas, prisluhnite dobremu Pastirju in mu pomagajte poiskati izgubljene, pripeljati nazaj razgnane, obvezati polomljene, okrepčati bolne.9 Morda nezavedno pogostimo angele,10 ko v Gospodovem gostišču pripravimo prostor za vse.11
Navdihnjeno skrbno služenje blagoslavlja družine in posameznike; prav tako krepi oddelke in veje. O svojem oddelku ali veji razmišljajte kot o duhovnem ekosistemu. Kot vidimo v alegoriji o oljkah iz Mormonove knjige, Gospod vinograda in njegovi služabniki poskrbijo, da obrodijo dragoceni sadovi, in okrepijo vsako drevo tako, da povežejo prednosti in slabosti vseh dreves.12 Gospod vinograda in njegovi služabniki se znova in znova vprašajo: »Kaj več bi še lahko storil?«13 Skupaj blagoslavljajo srca in domove, oddelke in veje z navdihnjenim, doslednim skrbnim služenjem.14
Skrbno služenje – pastirstvo – ustvari iz našega vinograda »eno telo«15 – sveti gaj. Vsako drevo v našem gaju je živo družinsko drevo. Korenine in veje se prepletajo. Skrbno služenje blagoslavlja cele rodove. Ko nekdo potrebuje služenje, se modri škofje, predsedstva zborov starešin in Društva za pomoč vprašajo: »Kdo sta njegova skrbna brata in sestri?« Oddelčni svèti in razgovori o skrbnem služenju povprašajo ne le o izzivih in težavah, temveč opazujejo z odprtimi očmi in se radostijo nad številnimi Gospodovimi blagimi milostmi v našem življenju, ko skrbno služimo, kakor bi služil Kristus.
Odrešenik je naš popoln zgled.16 Ker je dober, lahko gre naokrog in dela dobro.17 Blagoslavlja enega posameznika in tudi devetindevetdeset. Pooseblja skrbno služenje. Jezusu Kristusu postajamo bolj podobni, ko storimo »enemu od teh mojih najmanjših« to, kar bi storili njemu,18 ko ljubimo bližnjega kakor samega sebe,19 ko ljubimo drug drugega, kot nas je ljubil Kristus,20 in ko je tisti, ki hoče postati med nami velik, naš strežnik.21
Jezus Kristus skrbno služi. Angeli skrbno služijo.22 Privrženci Jezusa Kristusa drug drugemu skrbno služijo,23 se veselijo s tistimi, ki se veselijo, in jokajo s tistimi, ki jočejo,24 bdijo nad ljudstvom in ga hranijo s tem, kar zadeva pravičnost,25 se spomnijo revnih in pomoči potrebnih, bolnih in trpečih26 in skrbijo, da je zaradi našega delovanja Gospodovo ime poznano.27 Ko služimo, kakor bi služil Gospod, smo priča njegovim čudežem, njegovim blagoslovom.28 Prejmemo »odličnejšo službo«.29
Morda se telesno utrudimo. A ko mu služimo, se ne naveličamo dobrih del.30 Marljivo se trudimo po svojih najboljših močeh, ne tečemo hitreje, kot imamo moči,31 temveč zaupamo, kot uči apostol Pavel, da »Bog ljubi veselega darovalca«.32 Kajti Bog, ki je »tisti, ki sejalcu priskrbi seme in kruh za živež, bo pomnožil vaše seme in povečal sadove vaše pravičnosti«.33 Z drugimi besedami, Bog nas obogati »za vsakršno radodarnost«.34 Kdor »obilno seje, bo tudi obilno žel«.35
Kjerkoli smo v tem velikonočnem času, priskočimo na pomoč in skrbimo za druge, kot bi to storil naš Odrešenik, še zlasti za tiste, za katere nam je dan privilegij, da jim z ljubeznijo in v skladu z zadolžitvijo skrbno služimo. Želim si, da bi se tako zbližali z Odrešenikom in drug drugim in postali bolj kakor on in bolj kakor privrženci Jezusa Kristusa, kakršni želi, da vsak od nas postane. V svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.