»Nič ne more biti tako odlično in prijetno, kot je bila moja radost«

V svetih spisih beseda radost običajno pomeni veliko več kot minljivi trenutki zadovoljstva oziroma celo občutki sreče. Radost v tem kontekstu je Božja lastnost, ki jo v celoti odkrijemo, ko se vrnemo prebivat v Božjo navzočnost.³ Je bolj globoka, povzdigujoča, trajna in življenje spreminjajoča kot katerikoli užitek ali udobje, ki ga ta svet lahko nudi.

Ustvarjeni smo bili, da bi se radostili. Ta usoda je namenjena nam, kot otrokom ljubečega nebeškega Očeta. Želi se radostiti z nami. Prerok Lehi je učil, da je Božji načrt za vsakega od nas, »da bi se radostili«.⁴ Ker živimo v padlem svetu, se trajna radost oziroma večna radost pogosto zdi nedosegljiva. A že v naslednjem verzu Lehi nadalje pojasni, da je »Mesija /…/ prišel /…/, da [nas] /…/ odkupi[] od padca«.⁵ Odkupitev Odrešenika Jezusa Kristusa omogoča radost.

Evangelijsko sporočilo je sporočilo upanja, »veliko veselje«⁶ in način, da vsi lahko doživimo mir in trenutke radosti v tem življenju ter prejmemo polnost radosti v življenju po tem.⁷

Radost, o kateri govorimo, je dar za zveste, vendar ima svojo ceno. Radost ni poceni niti ni zlahka dana. Pravzaprav je kupljena z dragoceno krvjo Jezusa Kristusa.⁸ Če bi resnično razumeli vrednost prave, Božje radosti bi brez oklevanja žrtvovali vsako posvetno imetje oziroma v življenju spremenili vse, kar je potrebno, da bi jo prejeli.

Mogočen, a ponižen kralj v Mormonovi knjigi je to razumel. »[K]aj naj storim,« je vprašal, »da se bom lahko ponovno rodil v Bogu in bo ta hudobni duh izkoreninjen iz mojih prsi in bom prejel njegovega Duha, da me bo lahko navdala radost /…/? Glej, je rekel, odrekel se bom vsemu, kar posedujem, da, odrekel se bom svojemu kraljestvu, da bom lahko prejel to veliko radost.«⁹

Misijonar Alma je v odgovor na kraljevo vprašanje rekel: »Če si to želiš, [se prikloni] pred Bogom [in pokesaj] vseh svojih grehov.«¹⁰ Kesanje je pot do radosti,¹¹ ker je to pot, ki vodi k Odrešeniku Jezusu Kristusu.¹²

Nekaterim se morda zdi protislovno, da bi na kesanje gledali kot na pot do radosti. Kesanje zna biti včasih boleče in težko. Moramo priznati, da so nekatere naše misli in dejanja – celo nekatera naša prepričanja – zmotna. Zaradi kesanja se moramo tudi spremeniti, kar včasih ni prijetno. A radost in lagodje nista isto. Greh – vključno z grehom samozadovoljnosti – omejuje našo radost.

Kot je rekel psalmist, »zvečer se naseli jokanje, proti jutru pa pride vriskanje«.¹³ Ko se kesamo za svoje grehe, se moramo osredotočiti na veliko radost, ki sledi. Noči se morda zdijo dolge, a jutro pride, in o, kako odličen je mir in sijajna radost, ki ju čutimo, ko nas Odrešenikova odkupna daritev osvobodi greha in trpljenja!

Razmislite o Almovi izkušnji v Mormonovi knjigi. »[T]rpinčilo [ga] je večno mučenje« in njegova »duša je bila v mukah« zaradi njegovih grehov. Brž ko pa se je obrnil k Odrešeniku za milost, »se [ni] več mogel spomniti svojih bolečin«.¹⁴

»In o, kakšna radost,« je rekel, »in kakšno čudovito luč sem zagledal; da, /…/ nič ne more biti tako odlično in prijetno, kot je bila moja radost.«¹⁵

Tovrstna radost je na voljo tistim, ki s kesanjem pridejo k Jezusu Kristusu.¹⁶ Kot je učil predsednik Russell M. Nelson:

»[K]esanje /…/ nam odpre dostop do moči odkupne daritve Jezusa Kristusa. /…/

Ko se odločimo, da se bomo pokesali, se odločimo, da se bomo spremenili. Odrešeniku dovolimo, da nas preoblikuje v najboljšo enačico nas samih. Odločimo se, da bomo duhovno rasli in prejeli radost – radost odkupitve v Gospodu. Ko se odločimo za kesanje, se odločimo, da bomo postali bolj podobni Jezusu Kristusu!«¹⁷

Kesanje prinaša radost, ker naša srca pripravi, da sprejmejo vpliv Svetega Duha. Da nas navdaja Sveti Duh, pomeni, da nas navdaja radost. In da nas navdaja radost, pomeni, da nas navdaja Sveti Duh.¹⁸ Naša radost se veča z vsakim dnem, ko delamo, da bi Duha pripeljali v svoje življenje. Kot je učil prerok Mormon: »Vendar so se često postili in molili in postajali vse bolj ponižni in vse trdnejši v veri v Kristusa, tako da sta jim dušo navdala radost in uteha.«¹⁹ Gospod obljublja vsem, ki si prizadevajo, da bi mu sledili: »[D]al ti bom /…/ svojega Duha, ki ti bo razsvetlil um, ki ti bo dušo navdal z radostjo.«²⁰

Potem ko smo občutili radost, ki pride zaradi iskrenega kesanja, je povsem naravno, da želimo o tej radosti povedati drugim. Ko to storimo, se naša radost poveča. Prav to se je zgodilo Almu.

»To je moja slava,« je rekel, »da bi bil morda orodje v Božjih rokah, da bi nekaj duš privedel h kesanju; in to je moja radost.

In glejte, ko vidim številne svoje brate, ki se resnično spokorijo in pridejo h Gospodu, svojemu Bogu, potem mi dušo navda radost; potem se spomnim, kaj je Gospod storil zame, /…/ da, potem se spomnim njegove milostne roke, ki mi jo je podal.«²¹

To da drugim pomagamo, da se pokesajo, je naraven izraz naše hvaležnosti do Odrešenika, in je vir velike radosti. Gospod je obljubil:

»In če bo tako, da /…/ mi [boste] pripeljal[i] eno samo dušo, kako velika bo va[ša] radost nad njim v kraljestvu mojega Očeta!

In sedaj, če bo [vaša] radost velika nad eno dušo, ki [ste] mi jo [pripeljali] /…/, kako velika bo [vaša] radost, če [boste] k meni [pripeljali] veliko duš!«²²

V pomoč mi je, če si poskušam predstavljati radost, ki jo Odrešenik gotovo čuti vsakič, ko v življenju prejmemo blagoslove njegovega odkupnega žrtvovanja.²³ Kot je navedel predsednik Nelson,²⁴ je apostol Pavel v svojem Pismu Hebrejcem podal naslednje ljubeče spoznanje: »[O]dstranimo vsakrš[en] greh, /…/ [u]primo oči v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere. On je zaradi veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ /…/ in sédel na desnico Božjega prestola.«²⁵ Pogosto govorimo o bolečini in trpljenju v Getsemaniju in na Kalvariji, a redko govorimo o veliki radosti, ki jo je Odrešenik gotovo pričakoval, ko je daroval svoje življenje za nas. Nedvomno sta bili njegovi bolečina in trpljenje zaradi nas, da bi lahko z njim doživeli radost vrnitve v Božjo navzočnost.

Potem ko je Odrešenik učil ljudstvo v starodavni Ameriki, je izrazil svojo veliko ljubezen zanje, tako da je rekel:

»In sedaj, glejte, moja radost je zaradi vas /…/ velika, in sicer do polnosti; da, in /…/ radosti [se] celo Oče in tudi vsi sveti angeli; /…/

v [vas] imam polnost radosti.«²⁶

Bratje in sestre, zaključujem s svojim osebnim pričevanjem, ki ga pojmujem kot sveti dar. Pričujem, da je Jezus Kristus Odrešenik in Odkupitelj sveta. Vem, da ljubi vsakogar od nas. Njegova edina osredotočenost, njegovo »delo in [njegova] slava«²⁷ je, da nam pomaga, da bomo v njem prejeli polnost radosti. Sam sem priča, da je vsakodnevno kesanje in to, da pridemo k Jezusu Kristusu, pot, da doživimo radost – radost, ki si je ne moremo niti predstavljati.²⁸ Zato smo tukaj na zemlji. Zato je Bog za nas pripravil svoj veliki načrt sreče. Jezus Kristus je resnično »pot, resnica in življenje«²⁹ in »pod nebom [ni] danega drugega imena, po katerem je človek lahko odrešen v Božje kraljestvo.«³⁰ O tem pričujem v svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.