Že četrti dan

Kot so nas to dopoldne že spomnili, je danes cvetna nedelja, ki obeležuje Odrešenikov zmagoslavni prihod v Jeruzalem in začetek svetega tedna pred njegovo veliko odkupno daritvijo, ki obsega njegovo trpljenje, križanje in vstajenje.

Jezus Kristus je bil nedolgo pred prerokovanim prihodom v mesto povsem zavzet s služenjem, ko je od svojih dragih prijateljic Marije in Marte dobil sporočilo, da je njun brat Lazar bolan.¹

Čeprav je bil Lazar hudo bolan, je Gospod »ostal še dva dni v kraju, kjer je bil. Nato je rekel učencem: ‘Pojdimo spet v Judejo.’«² Preden so se odpravili na pot do prijateljevega doma v Betaniji, »je Jezus [svojim učencem] povedal odkrito: ‘Lazar je umrl.’«³

Ko je Jezus prišel v Betanijo in srečal najprej Marto in potem Marijo, sta ga obe, verjetno zaradi razočaranja, ker je prepozno prišel, pozdravili z besedami: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl.«⁴ Marta je še vzkliknila: »[Ž]e ima zadah, saj je četrti dan mrtev.«⁵

Ti štirje dnevi so imeli za Marijo in Marto poseben pomen. Glede na nauke nekaterih rabinskih šol so verjeli, da bo duh človeka, ki je umrl, ostal v telesu tri dni, kar je dajalo upanje, da je življenje še možno. Vendar se je četrt dan to upanje izgubilo, verjetno zato, ker se telo začne razkrajati in »ima zadah«.⁶

Marija in Marta sta bili v stanju obupa. »Ko je Jezus videl, da [Marija] joka /…/, je bil v duhu pretresen in se je vznemiril.

In dejal je: ‘Kam ste ga položili?’ Rekli so mu: ‘Gospod, pridi in poglej!’«⁷

V tistem trenutku vidimo enega velikih čudežev v Odrešenikovem zemeljskem delovanju. Gospod je najprej rekel: »Odstranite kamen!«⁸ Potem ko se je zahvalil svojemu Očetu, »je zaklical z močnim glasom: ‘Lazar, pridi ven!’

In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povoji in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim je rekel: ‘Razvežite ga in pustite, naj gre!’«⁹

Tako kot Marija in Marta imamo v zemeljskem življenju priložnost doživeti vse, tudi trpljenje¹⁰ in šibkost.¹¹ Vsak od nas bo doživljal srčne bolečine, ki spremljajo izgubo nekoga, ki ga imamo radi. Naše zemeljsko potovanje lahko vključuje bolezen nas samih ali izčrpavajočo bolezen ljubljenega, depresijo, tesnobnost ali druge izzive z duševnim zdravjem, finančne težave, izdajo in greh. In včasih to spremlja občutek brezupa. Z menoj ni nič drugače. Tako kot vi tudi jaz doživljam množico izzivov, ki jih lahko pričakujemo v tem življenju. Ta zgodba o Odrešeniku in kar me uči o našem odnosu z njim, me je pritegnila.

Ko nas najbolj skrbi, tudi mi tako kot Marija in Marta iščemo Odrešenika ali prosimo Očeta za njegovo božansko posredovanje. Zgodba o Lazarju nas uči načela, ki jih lahko uporabimo v svojem življenju, ko se soočamo z osebnimi izzivi.

Ko je Odrešenik prispel v Betanijo, so že vsi izgubili upanje, da bi bil Lazar lahko rešen – minili so štirje dnevi in njega ni bilo več. Včasih v svojih izzivih morda mislimo, da je Kristus prepozen in morda smo v dvomih glede svojega upanja in vere. Pričujem, da bo četrti dan vedno prišel, ko bomo vztrajali z vero v Jezusa Kristusa. Vedno nam bo prišel na pomoč oziroma ponovno oživil naše upanje. Obljubil je:

»Vaše srce naj se ne vznemirja.«¹²

»Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam.«¹³

Včasih se morda zdi, da k nam ne pride vse do metaforičnega četrtega dne, ko je vse upanje dozdevno že izgubljeno. A zakaj tako pozno? Predsednik Thomas S. Monson je učil: »Nebeški Oče, ki nam je dal toliko tega, česar se lahko radostimo, ve, da se učimo in rastemo ter postajamo močnejši, ko se z izzivi, skozi katere moramo iti, soočamo in jih premagujemo.«¹⁴

Celo prerok Joseph Smith se je soočal z neznanskimi izkušnjami četrtega dne. Se spomnite njegove molitve? »O Bog, kje si? In kje je paviljon, ki prekriva tvoje skrivališče?«¹⁵ Ko zaupamo vanj, lahko pričakujemo podoben odgovor: »Sin [ali hči] moj, mir bodi tvoji duši; tvoja nadloga in tvoje stiske bodo le kratek trenutek.«¹⁶

Drugo sporočilo, ki se ga lahko naučimo iz zgodbe o Lazarju, je, kakšna bi lahko bila naša vloga pri božanskem posredovanju, za katerega si prizadevamo. Ko je Jezus prišel do groba, je tistim, ki so bili tam, najprej rekel: »Odstranite kamen!«¹⁷ Ali ne bi mogel Odrešenik z močjo, ki jo je imel, čudežno odstraniti kamna brez napora? Veličastno in nepozabno bi bilo to videti in doživeti, vendar je rekel drugim: »Odstranite kamen!«

Drugič, Gospod je »zaklical z močnim glasom: ‘Lazar, pridi ven!’«¹⁸ Ali ne bi bilo bolj osupljivo, če bi Gospod sam čudežno namestil Lazarja k odprtini, da bi ga množica videla takoj, ko bi odstranili kamen?

Tretjič, ko je Lazar prišel ven, je imel »[n]oge in roke /…/ povezane s povoji in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim je rekel: ‘Razvežite ga in pustite, naj gre!’«¹⁹ Prepričan sem, da bi Gospod lahko poskrbel, da bi Lazar stal pri odprtini, čist in dostopen in s svojim lepo zloženim prtom.

Kaj je smisel poudarjanja teh vidikov? Vse od tega trojega ima nekaj skupnega – za nič ni bila potrebna Kristusova božanska moč. To kar so lahko naredili učenci, jim je naročil, naj naredijo. Učenci so bili gotovo sposobni odstraniti kamen, Lazar, potem ko je bil obujen, je bil sposoben sam vstati in priti k odprtini groba, in tisti, ki so imeli radi Lazarja, so mu z lahkoto pomagali odstraniti prt.

Vendar je imel samo Kristus moč in polnomočje, da je Lazarja obudil od mrtvih. Zdi se mi, da Odrešenik od nas vseh pričakuje, da naredimo vse, kar je v naši moči, on pa bo naredil, kar lahko naredi samo on.²⁰

Vemo, da je »[v]era v [Gospoda Jezusa Kristusa] načelo delovanja«,²¹ in da »[č]udeži ne obrodijo vere, temveč močno vero razvijemo s poslušnostjo evangeliju Jezusa Kristusa. Drugače rečeno, vera pride s pravičnostjo.«²² Ko si prizadevamo ravnati pravično, tako da sklenemo in spolnjujemo svete zaveze in udejanjamo Kristusov nauk v svojem življenju, bomo ne le imeli dovolj vere, da nas pripelje do četrtega dne, temveč bomo z Gospodovo pomočjo tudi sposobni premakniti kamne, ki so na naši poti, vstati iz obupa in se otresti vsega, kar nas veže. Medtem ko Gospod od nas pričakuje, da »dela[]mo vse, kar je v naši moči«,²³ se spomnite, da bo poskrbel za potrebno pomoč pri vsem tem, ko mu zaupamo.

Kako lahko premikamo kamne in gradimo na njegovi skali?²⁴ Držimo se lahko nasvetov prerokov.

Na primer, prejšnjega oktobra nas je predsednik Russell M. Nelson rotil, naj prevzamemo odgovornost za svoje pričevanje o Odrešeniku in njegovem evangeliju, se zanj trudimo in ga gojimo, ga hranimo z resnico in ga ne omadežujemo z lažnimi filozofijami nevernikov. Vsakemu od nas je obljubil: »Ko bo nenehna krepitev pričevanja vaša najvišja prioriteta, opazujte čudeže, ki se vam bodo dogajali v življenju.«²⁵

To zmoremo!

Kako lahko metaforično vstanemo in pridemo ven? Lahko se radostno kesamo in se odločimo, da bomo spolnjevali zapovedi. Gospod je rekel: »Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodel.«²⁶ Prizadevamo si lahko, da se bomo vsak dan kesali in radostno vztrajali z voljnim srcem, polnim ljubezni do Gospoda.

To zmoremo!

Kako se lahko z Gospodovo pomočjo otresemo vsega, kar nas veže? Predvsem se lahko namenoma zavežemo k nebeškemu Očetu in njegovemu Sinu Jezusu Kristusu z zavezami. Starešina D. Todd Christofferson je učil: »Kaj je vir [naše] moralne in duhovne moči ter kako ga dobimo? Ta vir je Bog. To moč lahko prejmemo zaradi zavez, ki smo jih z njim sklenili. /…/ Bog se s temi božanskimi sporazumi zavezuje, da nas bo podpiral, posvetil in povzdignil v zameno za našo pripravljenost, da mu bomo služili in izpolnjevali njegove zapovedi.«²⁷ Sklenemo in spolnjujemo lahko svete zaveze.

To zmoremo!

»Odstranite kamen.« »Pridite ven.« »Razvežite ga in pustite, naj hodi.«

Nasveti, zapovedi in zaveze. To zmoremo!

Starešina Jeffrey R. Holland je obljubil: »Nekateri blagoslovi pridejo kmalu, nekateri pozno, nekateri pa šele v nebesih; toda tisti, ki se oklenejo evangelija Jezusa Kristusa, jih prejmejo.«²⁸

In nazadnje: »Zatorej se veselite in se ne bojte, kajti jaz, Gospod, sem z vami in vam bom stal ob strani.«²⁹

To je moje pričevanje v svetem imenu njega, ki bo vedno prišel, in sicer v imenu Jezusa Kristusa, amen.