Moj um se je oklenil te misli o Jezusu Kristusu
Če se boste še naprej pozorno oklepali misli o Jezusu Kristusu, vam ne obljubljam samo nebeškega vodstva, ampak nebeško moč.
V tem čudovitem velikonočnem času se pridružujem molitvi te prodorne hvalnice »Vodi nas, o veliki Jehova«. 1
Izjemna zgodba v Mormonovi knjigi govori o mladeniču iz ugledne družine, ki mu je bilo ime Alma in ki ga sveti spisi opisujejo kot malikovalskega nevernika.2 Bil je zgovoren in prepričljiv in je z laskanjem prepričeval druge, naj mu sledijo. Presenetljivo je, da se je Almu in njegovim prijateljem prikazal angel. Alma je padel na tla in bil tako slaboten, da so ga nemočnega odnesli v hišo njegovega očeta. V stanju navidezne kome je ostal tri dni.3 Kasneje je pojasnil, da je bil takrat, ko se je ljudem okrog sebe zdel nezavesten, njegov um zelo dejaven, medtem ko je njegova duša žalovala, in razmišljal je o svojem življenju omalovaževanja Božjih zapovedi. Opisal je, da je njegov um »mučil spomin na [njegove] številne grehe«4 in »trpinčilo [ga] je večno mučenje«.5
Globoko obupan se je spomnil, da so ga v mladosti učili glede »prihoda nekega Jezusa Kristusa, Božjega Sina, ki bo plačal odkupnino za grehe sveta«.6 Nadalje je podal naslednjo zelo prepričljivo izjavo: »[K]o se je moj um oklenil te misli, sem v srcu zaklical: O Jezus, ti Božji Sin, usmili se me.«7 Ko je prosil za Odrešenikovo božansko moč, se je zgodilo nekaj čudežnega: »[K]o sem to premišljeval,« je rekel, »se nisem več mogel spomniti svojih bolečin.«8 Nenadoma je začutil mir in luč. »Nič [ni bilo] tako odlično in prijetno, kot je bila moja radost,«9 je rekel.
Alma se je »oklenil« resnice o Jezusu Kristusu. Če bi glagol »okleniti se« uporabljali v dobesednem pomenu, bi morda rekli: »Ravno, ko je padal, se je oklenil varnostne ograje,« kar pomeni, da je nenadoma iztegnil roko in se tesno oprijel nečesa, kar je trdno zacementirano na zanesljiv temelj.
V Almovem primeru je bil njegov um tisti, ki je segel po nečem in se oklenil te prodorne resnice o odkupnem žrtvovanju Jezusa Kristusa. Ker je deloval v veri glede te resnice in z Božjo močjo in milostjo, je bil rešen obupa in navdan z upanjem.
Čeprav naše izkušnje morda ne bodo tako dramatične, kot so bile Almove, so kljub temu večnega pomena. Tudi naš um se je »oklenil te misli« o Jezusu Kristusu in njegovem milostnem žrtvovanju in naše duše so občutile luč in radost, ki sledi.
Oblikovanje misli o Jezusu Kristusu
Ob tem velikonočnem času molim, da bomo to vodilno misel o Jezusu Kristusu bolj zavestno oblikovali, krepili in jo spravili v sobane naše duše10 in dopustili, da bo zavzeto pritekala v naš um, vodila naše misli in dejanja ter nenehno prinašala sladko radost Odrešenikove ljubezni.11
To, da svoje misli napolnimo z močjo Jezusa Kristusa, ne pomeni, da je on edina naša misel. Pomeni pa, da so vse naše misli vezane na njegovo ljubezen, njegovo življenje in nauke ter njegovo odkupno žrtvovanje in veličastno vstajenje. Jezus ni nikoli potisnjen v kot, kajti naše misli nanj so vselej prisotne in ‘vse, kar je v [nas], ga časti!’«12 V svojih mislih molimo in obnavljamo izkušnje, ki so nas zbližale z njim. V svoj um sprejemamo božanske podobe, svete spise in navdihnjene hvalnice, ki nežno ublažijo neštete vsakodnevne misli, ki drvijo skozi naše prenatrpano življenje. Naša ljubezen do njega nas v tem življenju ne zaščiti pred žalostjo in bolečino, ampak nam dopušča, da gremo skozi izzive z močjo, ki močno presega našo.
Jezus, že sama misel nate
z milino dušo mi navda,
a milejši kot obraz je tvoj,
v tvoji je navzočnosti spokoj.13
Pomnite, ste duhovni otroci nebeškega Očeta. Apostol Pavel pojasni, da smo »Božjega rodu«.14 Veliko pred vašim prihodom na zemljo ste živeli s svojo identiteto posameznika. Naš Oče je za nas ustvaril popoln načrt, da pridemo na zemljo, se učimo in vrnemo k njemu. Poslal je svojega ljubljenega Sina, da bomo z močjo njegove neskončne odkupne daritve in vstajenja živeli po smrti; in če smo voljni udejanjati vero vanj in se pokesati svojih grehov,15 nam je odpuščeno in prejmemo upanje na večno življenje.16
Svojemu umu in duhu posvetite izjemno pozornost
V tem zemeljskem življenju naš um in duh potrebujeta izjemno pozornost.17 Naš um nam omogoča, da živimo, se odločamo in ločimo dobro od slabega.18 Naš duh prejme pritrdilno pričevanje, da je Bog naš Oče, da je Jezus Kristus Božji Sin in da so njuni nauki naš kažipot za srečo tu in v večnem življenju po smrti.
Almov um se je oklenil te misli o Jezusu Kristusu. To mu je spremenilo življenje. Generalna konferenca je čas za razumevanje tega, kar Gospod želi, da delamo in postanemo. To je tudi čas, da razmišljamo o napredku. Ko so me moje zadolžitve popeljale v svet, sem pri pravičnih, vdanih članih Cerkve opazil veliko duhovno moč.
Pred petimi leti so nas prosili, naj Odrešenika postavimo na vidnejše mesto v vsem, kar delamo tako, da uporabljamo pravo ime Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni.19 Njegovo ime izgovarjamo bolj iskreno.
Pred štirimi leti smo s skrajšanjem časa našega zakramentnega sestanka povečali svojo osredotočenost na to, da vzamemo Gospodov zakrament. Bolj razmišljamo o Jezusu Kristusu in smo bolj resni glede naše obljube, da se ga bomo vselej spominjali.20
Z izolacijo zaradi svetovne pandemije in s pomočjo učnega načrta Pridi in hodi za menoj so Odrešenikovi nauki v našem domu zavzeli vidnejše mesto, kar pomaga našemu čaščenju Odrešenika čez teden.
S tem ko upoštevamo nasvet predsednika Russella M. Nelsona, naj »poslušamo Gospoda«,21 izpopolnjujemo svojo sposobnost, da prepoznamo šepete Svetega Duha in da vidimo Gospodovo roko v svojem življenju.
Z napovedjo in dokončanjem na desetine templjev pogosteje vstopamo v Gospodovo hišo in prejemamo njegove obljubljene blagoslove. Močneje doživljamo nadnaravno lepoto našega Odrešenika in Odkupitelja.
Predsednik Nelson je rekel: »To, da postanemo močan [učenec], ni lahko ali samodejno. Naša osredotočenost mora biti prikovana na Odrešenika in njegov evangelij. Duševno je naporno, če si prizadevamo, da se k njemu oziramo v vsaki misli.«22
Ko svojo pozornost osredotočamo na Jezusa Kristusa, na vse drugo okrog nas – čeprav je še vedno prisotno – gledamo skozi svojo ljubezen do Jezusa. Manj pomembne motnje zbledijo in odstranimo vse, kar ni skladno z njegovo lučjo in značajem. Če se boste še naprej pozorno oklepali te misli o Jezusu Kristusu, zaupali vanj in spolnjevali njegove zapovedi, vam ne obljubljam samo nebeškega vodstva, ampak nebeško moč – moč, ki prinaša trdnost vašim zavezam, mir v težavah in radost v blagoslovih.
Spominjajte se Jezusa Kristusa
Pred nekaj tedni sva s Kathy obiskala dom Matta in Sarah Johnson. Na steni je bila slika njune dragocene družine, čudovita slika Odrešenika in ilustracija templja.
Njune štiri hčere, Maddy, Ruby, Claire in June, so veselo govorile, kako zelo rade imajo svojo mamo.
Več kot leto dni je Sarah redno načrtovala sobotne termine, da so kot družina skupaj hodili v tempelj, zato da so dekleta lahko sodelovala pri krstih za družinske člane, ki so živeli prej.
Novembra lani je Sarah načrtovala, da bodo z družino zadnji teden v decembru v tempelj šli v četrtek namesto v soboto. »Upam, da ti to odgovarja,« je rekla Mattu.
Sarah so postavili diagnozo raka, a zdravniki so pričakovali, da bo živela še dve ali tri leta. Sarah je na zakramentnem sestanku močno pričevala, rekoč, da ne glede na to, kako se bo zanjo končalo, z vsem srcem ljubi Odrešenika in da je »že zmagal«. Ko se je december bližal koncu je Sarahino zdravje nepričakovano naglo opešalo in sprejeli so jo v bolnišnico. V četrtek, 29. decembra, zarana zjutraj je tiho končala svojo življenjsko pot. Matt je vso noč prebedel ob Sarah.
Strtega srca in telesno in čustveno povsem izmučen je prispel domov in žaloval s hčerkami. Ko je Matt bežno pogledal na svoj telefon, je opazil opomnik za nenavaden četrtkov termin v templju, ki ga je Sarah načrtovala za tisti dan popoldne. Matt je rekel: »Takoj, ko sem ga videl, sem pomisli, da to ne bo šlo.«
Potem pa se je Mattov duh oklenil naslednje misli: »Odrešenik živi. Z družino ne bi bili nikjer raje kot v njegovi sveti hiši.
Matt, Maddy, Ruby, Claire in June so prispeli v tempelj na dan, ki ga je Sarah načrtovala zanje. Ko je Matt s hčerami opravljal krste, so mu po licih polzele solze. Globoko so občutili ljubezen in večno vez s Sarah in čutili Odrešenikovo ogromno ljubezen in njegov tolažeči mir. Matt je ljubeče rekel: »Čeprav občutim globoko žalost in bridkost, radostno vzklikam, ker poznam Očetov čudoviti načrt odrešitve.
V tem velikonočnem času pričujem o popolni in nesporni resnici o Odrešenikovi neprimerljivi odkupni žrtvi in o njegovem veličastnem vstajenju. Ko bo vaš um ostal trdno in za vedno pri misli o Jezusu Kristusu in ko boste svoje življenje še naprej celoviteje osredotočali na Odrešenika, vam obljubljam, da boste občutili njegovo upanje, njegov mir in njegovo ljubezen. V imenu Jezusa Kristusa, amen.