Varno zbrani doma

Predsednik Russell M. Nelson, naš ljubi prerok, močno poudarja našo edinstveno odgovornost, da pomagamo pri zbiranju Izraela in pri pripravah sveta na drugi prihod Jezusa Kristusa.¹ Oče naših duš želi, da so njegovi otroci varno zbrani doma.

Načrt nebeškega Očeta, da se njegovi otroci varno zberemo v nebeškem domu, ni osnovan na posvetnem uspehu, ekonomskem statusu, izobrazbi, rasi ali spolu. Očetov načrt je zasnovan na pravičnosti, spolnjevanju zapovedi ter opravljanju svetih uredb in spoštovanju zavez, ki jih sklenemo.²

To veliko delo zbiranja podpira božansko navdihnjeni nauk, da smo vsi bratje in sestre in da smo pred Bogom vsi enaki. Ta nauk je v soglasju s tistimi, ki si močno želijo, da bi ljudje raznolikih ekonomskih in rasnih statusov izkusili boljše življenje. Takšna prizadevanja pozdravljamo in se jim pridružujemo. Še več, želimo, da vsi Božji otroci pridejo k Bogu in prejmejo večne blagoslove, ki jih ponuja preko svojega evangelija.³ Gospod v uvodu v Nauk in zaveze izjavi: »Prisluhnite ljudstva od daleč in vi, ki ste na morskih otokih, prisluhnite skupaj.«⁴

Všeč mi je, ker že prvi verz v Nauku in zavezah vključuje ljudstva, ki so na »morskih otokih«. Imel sem tri konkretne poklice, zaradi katerih sem na morskih otokih služil in živel. Najprej sem kot mlad misijonar služil na britanskem otočju, potem kot novi generalni voditelj na filipinskih otokih in zatem kot področni predsednik na pacifiških otokih, ki vključujejo polinezijske otoke.

Vsa ta tri področja uspešno zbirajo vernike v obnovljeni evangelij Jezusa Kristusa. Misijonarji so na britansko otočje prvič prišli leta 1837. To je bilo eno leto potem, ko je Joseph Smith posvetil kirtlandski tempelj, kjer je Mojzes obnovil »ključe zbiranja Izraela s štirih delov zemlje in vodenja desetih rodov iz dežele na severu«.⁵ Začetni uspeh na britanskem otočju je legendaren. Do leta 1851 je bilo več kot polovica članov Cerkve krščenih spreobrnjencev, ki so živeli na britanskem otočju.⁶

Starešina Gordon B. Hinckley je leta 1961 obiskal filipinske otoke in vpeljal delovanje rednih misijonarjev. Takrat je bil le en filipinski brat z Melkizedekovim duhovništvom. Osupljivo je, da je danes na filipinskih otokih več kot 850 tisoč članov Cerkve. Filipinčane občudujem; imajo globoko in neomajno ljubezen do Odrešenika.

Morda manj poznamo vztrajna misijonarska prizadevanja na polinezijskih otokih. Začela so se leta 1844, ko je Addison Pratt prišel tja, kjer je danes Francoska Polinezija.⁷ Veliko Polinezijcev je že verjelo v večne družine in so Jezusa Kristusa sprejeli za svojega Odrešenika. Danes je skoraj petindvajset odstotkov Polinezijcev na polinezijskih otokih članov Cerkve.⁸

Nekoč sem na oddaljenem tahitijskem otoku poslušal sedemnajstletnico, ki je bila že sedma generacija v Cerkvi. Poklonila se je svojim prednikom, ki so se spreobrnili leta 1845 na Tubuaiju, dve leti pred tem, ko so v dolino Slanega jezera prispeli prvi člani Cerkve.⁹

Naš nauk je jasen, da bosta prišla čas in obdobje, ko bodo vsi ljudje prejeli evangelijsko sporočilo in se nanj odzvali. Ti primeri so zgolj del veliko večje slike. Predsednik Nelson neprestano poudarja, da je zbiranje Izraela največji izziv, stvar in delo dandanes na zemlji.¹⁰

Do obnove Cerkve Jezusa Kristusa, vključno z obelodanjenjem Mormonove knjige in tem, da so bila preroku Josephu Smithu dana razodetja in duhovniški ključi, je bilo razumevanje zbiranja Izraela razdrobljeno in omejeno.¹¹

Jakobu je bilo podeljeno ime »Izrael«, po katerem ga poznamo.¹² Začelo je predstavljati Abrahamovo potomstvo preko Izaka in Jakoba. Prvotna obljuba in zaveza očetu Abrahamu je podana v Abrahamu 2:9–10 in se deloma glasi takole:

»In iz tebe bom napravil velik narod /…/

in blagoslovil /…/ bom [vse narode] preko tvojega imena; kajti toliko, kolikor jih ta evangelij sprejme, se jih bo imenovalo s tvojim imenom in se jih štelo za tvoje potomstvo in bodo vstali in te blagoslavljali kot svojega očeta.«

V predzemeljskem življenju so na nebeškem svètu razpravljali o načrtu odrešitve in ga podprli. Vključeval je določene zakone in duhovniške uredbe, uvedene pred nastankom sveta in osnovane na zborovanju.¹³ Vključeval je tudi najpomembnejše načelo svobodne volje.

Potem ko je bil Izrael več stoletij močan narod, vključno z vladavinami Savla, Davida, Salomona in Izraela, je bil razdeljen. Judov rod in del Benjaminovega rodu sta postala Judovo kraljestvo. Preostali, ki so se istovetili z desetimi rodovi, so postali Izraelovo kraljestvo.¹⁴ Po dvestotih letih ločenega obstoja se je prva razkropitev Izraelcev zgodila leta 721 pr. Kr., ko je asirski kralj deset Izraelovih rodov odpeljal v ujetništvo.¹⁵ Kasneje so šli v severne dežele.¹⁶

Oče Lehi je leta 600 pr. Kr. na začetku Mormonove knjige skupino Izraelcev odpeljal v Ameriko. Lehi je razumel razkropitev Izraela, del katerega je bil. Nefi ga navaja, rekoč, da je treba Izraelovo hišo »primerjati z oljko, veje katere bodo odlomljene in bodo razkropljene po vsem obličju zemlje«.¹⁷

V tako imenovanem novem svetu se zgodovina Nefijcev in Lamancev, kakor jo predstavi Mormonova knjiga, konča približno leta 400 po Kristusu. Potomci očeta Lehija so razkropljeni po Severni in Južni Ameriki.¹⁸

To je jasno opisano v Tretjem Nefiju 5:20, kjer piše: »Sem Mormon in pristen Lehijev potomec. Upravičeno blagoslavljam mojega Boga in mojega Odrešenika Jezusa Kristusa, ker je naše očete izpeljal iz jeruzalemske dežele.«¹⁹

Jasno je, da je vrhunec izraelske kronološke zgodovine rojstvo, sporočilo, delovanje in poslanstvo našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa.²⁰

Po Odrešenikovi smrti in vstajenju, ki sta začrtala večnost, se je druga, dobro znana judovska razkropitev zgodila med letoma 70 po Kr. in 135 po Kr., ko se se Judje zaradi rimskega zatiranja in preganjanja razkropili po takrat znanem svetu.

Predsednik Nelson je učil: »Mormonova knjiga je prišla kot znamenje, da je Gospod začel zbirati otroke zaveze.«²¹ Tako Mormonova knjiga, ki jo je prerok Joseph Smith prevedel z Božjim darom in močjo, naslavlja Lehijevo potomstvo, razkropljeni Izrael, in druge narode, ki so jih posvojili Izraelovi rodovi. V delu uvoda v 22. poglavju Prvega Nefija piše: »Izrael bo razkropljen po vsem obličju zemlje. V poslednjih dneh bodo drugi narodi Izrael negovali in hranili z evangelijem.« Na naslovni strani Mormonove knjige piše, da je eden njenih namenov, »da bi tudi prepričala Jude in druge narode, da Jezus je Kristus, Večni Bog«. Z obnovo in Mormonovo knjigo se je koncept zbiranja Izraela močno razmahnil.²²

Tisti, ki sprejmejo evangelij Jezusa Kristusa ne glede na rodovno linijo, postanejo del zbranega Izraela.²³ Z zbiranjem in številnimi templji, zgrajenimi in najavljenimi, smo glede na Očetov načrtu kot še nikdar prej v edinstvenem položaju, da Izrael zbiramo na obeh straneh tančice.

Predsednik Spencer W. Kimball je, ko je govoril o dobesednem zbiranju Izraela, izjavil: »Zbiranje Izraela je sedaj sestavljeno iz združitve prave cerkve in /…/ prejemanja spoznanja o pravem Bogu. /…/ Vsakdo torej, ki je sprejel obnovljeni evangelij in ki si zdaj Gospoda prizadeva častiti v svojem jeziku in s svetimi v državi, v kateri živi, je v skladu z zakonom zbiranja Izraela in je dedič vseh blagoslovov, ki so obljubljeni svetim v teh poslednjih dneh.«²⁴

»Zbiranje Izraela zdaj vključuje spreobrnitev.«²⁵

Če pogledamo skozi širok, čist objektiv, imajo člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni velik privilegij, da ljubijo, oznanjajo, vabijo in pomagajo pri zbiranju Izraela, da prejmejo polnost Gospodovih zaveznih blagoslovov. To vključuje Afričane, Evropejce, Severne in Južne Američane, Azijce, Avstralce in ljudstva na morskih otokih. »Kajti Gospodov glas gre resnično vsem ljudem.«²⁶ »To zbiranje se bo nadaljevalo, dokler pravični ne bodo zbrani v občestvih svetih v vseh narodih sveta.«²⁷

O zbiranju nihče ni govoril več kot predsednik Russell M. Nelson: »Kadar naredite nekaj, kar nekomu – na obeh straneh tančice – pomaga, da naredi korak k temu, da sklene zaveze z Bogom in prejme bistveno krstno in tempeljske uredbe, pomagate pri zbiranju Izraela. Tako preprosto je.«²⁸

Kje je Cerkev danes? V dvainšestdesetih letih, od takrat, ko sem leta 1960 začel služiti misijon, se je število rednih misijonarjev, ki služijo po prerokovem vpoklicu, s 7.683 povečalo na 62.544. Število misijonov se je povečalo z oseminpetdeset na štiristo enajst. Število članov se je povečalo s približno milijona sedemsto tisoč na približno sedemnajst milijonov.

Pandemija covida-19 je začasno vplivala na nekaj naših priložnosti, da bi oznanjali evangelij. Omogočila pa je tudi izkušnje glede uporabe nove tehnologije, ki bo močno pospešila zbiranje. Hvaležni smo, da člani in misijonarji zdaj širijo svoja prizadevanja, da bi zbrali razkropljeni Izrael. Rast se nadaljuje vsepovsod, zlati v Južni Ameriki in Afriki. Prav tako cenimo, da se jih je toliko po vsem svetu odzvalo na gorečo prošnjo predsednika Nelsona po povečanju misijonarskega služenja. Vendar je naša odločenost, da ljubimo, oznanjamo in povabimo, lahko še veliko večja.

Bistveni del teh misijonarskih prizadevanj posameznih članov je, da postanemo svetel vzor²⁹ tam, kjer živimo.³⁰ Ne moremo se skrivati. Ne le, da naš krščanski vzor prijaznosti, pravičnosti, sreče in iskrene ljubezni do vseh ljudi lahko ustvari njihovo luč vodnico, temveč tudi razumevanje, da obstaja varen pristan v odrešenjskih in povzdignjenjskih uredbah obnovljenega evangelija Jezusa Kristusa.

Prosimo, razumite, da oznanjevanje evangelija Jezusa Kristusa prinaša neverjetne blagoslove. Sveti spisi govorijo o radosti in miru, odpuščanju grehov, zaščiti pred skušnjavami in poživljajoči Božji moči.³¹ Če se bomo ozrli preko tega zemeljskega življenja, bomo evangelij pripravljeni oznanjati tistim, »ki so v temi in v suženjstvu greha v ogromnem svetu duhov mrtvih«.³²

Danes izrecno molim za vsakega otroka, mladeniča, mladenko, družino in zbor, Društvo za pomoč in razred, da se izprašajo, kako kot posamezniki in kolektiv sprejmemo dramatični nasvet, naj pomagamo pri zbiranju Izraela, ki sta nam ga dala Gospod in naš ljubi prerok.

Spoštujemo svobodno voljo. V tem posvetnem svetu se jih veliko ne bo odzvalo in sodelovalo pri zbiranju Izraela. Veliko pa se jih bo in Gospod pričakuje, da si tisti, ki so prejeli njegov evangelij, nujno prizadevajo, da bi bili svetel zgled, ki bo drugim pomagal priti k Bogu. To našim bratom in sestram po vsej zemlji omogoča, da imajo duhovne blagoslove in uredbe obnovljenega evangelija Jezusa Kristusa in da so varno zbrani doma.

Kot apostol z gotovostjo in zanesljivostjo pričujem o božanskosti Jezusa Kristusa in načrtu Očeta v nebesih za nas, v imenu Jezusa Kristusa, amen.