Kweilo̧k Eo Eļap
Jelm̧ae Aire ko Ad ilo Jetōb ilo ad Tōmak ilo Kraist
Oktoba 2021 kweilo̧k eo eļap


Jelm̧ae Aire ko Ad ilo Jetōb ilo ad Tōmak ilo Kraist

Em̧m̧an ad jelm̧ae aire ko ad ilo jetōb n̄e jej tōmak ilo Kraist im kōjparok kien ko An.

Ium̧win jiljino iiō ko rej mootļo̧k, jitōn bōro eo aō, Ann, im n̄a kar jokwe ilo Texas iturin Gulf Coast, ijo me jet iaan aire ko reļļaptata rekar kakkure United States, likūti ilo jikin in juon jorrāān ekanooj ļap im aaet jako mour an armej. Ebwe an kabūrom̧ōjm̧ōj, allōn̄ ko rej jem̧ļo̧kļo̧k eto an waļo̧k kain m̧akūtkūt kein renana im rejjab kāāl n̄an armej ro. Ad iakwe im jar rej ilo̧k n̄an aolep ro kar jelet er ilo jabdewōt wāween ko. Ilo 2017, kōm̧ kar jelm̧ae Aire eo etan Harvey, eo ekar lukkuun wōt jon̄an ej kab wōr ilo bwebwenato ekar wōt lōn̄ļo̧k n̄an 60 inij ko (150 cm).

Kakien ko laļ rej kiene ejaak in aire ko. Jon̄an bwil im m̧ōļo ilo lo̧jet eo ej aikuj diktata 80 degree Fahrenheit (27 degree C), ļapļo̧k n̄an 165 ņe (50 m) ilaļ in eoon eppe. Ilo an kōto koba ippān māņāāņ in dān in lo̧jet, ekōm̧m̧an bwe dān en ejaak im wanlōn̄tak n̄an mejatoto, ijo im ej kōm̧m̧an dān. Innām kōdo ko rej ejaak, im kōto ej kōm̧m̧ane juon likabijwewe ioon lo̧jet.

Pija
Ļan̄

Aire ko rekillep jon̄aer, rej kilepļo̧k n̄an 50,000 ņe (15,240 m) ak ļapļo̧k ilo mejatoto im kilepļo̧k n̄an diktata 125 m̧aeļ ko (200 km) debakbakin. Kabwilōn̄lōn̄ eo, n̄e aire ko rej tōpartok āne, rej jino m̧ōjņo̧ļo̧k kōnke ejako aer pād ioon dān ko remāņāān ko rej aikuji n̄an kōkajoorļo̧k er.1

Bōlen kwoj jan̄in ioon juon aire enana. Ijoke, kōj kajjojo ewōr ad weather im enaaj etale mejatoto in aire ko ilo jetōb me rej kakkure ad aenōm̧m̧an im kajjieon̄e tōmak eo ad. Ilo laļ in rainin, er rej maron̄ ļapļo̧k ilo frequency im kajoor. Kam̧m̧oolol eo, Irooj ekar letok n̄an kōj juon wāween em̧ool n̄an anjo̧ jāni. Ilo ad mour kōn gospel eo an Jisōs Kraist, jej jeļā bwe “n̄e kōdo̧ ko rekilmeej kōn kakkure rej pād iood im kakkure ad aenōm̧m̧an, ewōr kōjatdikdik ej ettōn̄ dikdik emeram iood.”2

Būreejtōn Russell M. Nelson eaar kōmeļeļeik:

“Armej ro rekwojarjar remaron̄ m̧ōņōņō ium̧win jabdewōt jekjek. Jemaron̄ en̄jake m̧ōņōņō men̄e enana raan eo, enana wiik eo, ak bōlen enana iiō eo!

“… Lan̄lōn̄ eo jej en̄jake edik jetņakin ilo wāween mour ko ad im aolep men otemjej jej kōm̧m̧ani ej ilo ad kalimjōke wōt mour ko ad.

“N̄e mour ko ad rej pedped wōt ilo … Jisōs Kraist im gospel eo An, jemaron̄ en̄jake m̧ōņōņō jekdo̧o̧n ta eo ej waļo̧k—ak ejjab waļo̧k—ilo mour ko ad.”3

Āinwōt baj kakien ko an laļ rej kakien aire ko, kakien ko rekwojarjar rej kakiene wāween n̄an en̄jake lan̄lōn̄ ilo iien aire ko ad ilo jetōb. Lan̄lōn̄ eo ak būrom̧ōj eo jej en̄jake ilo ad peran jān lan̄ ko an mour ej loklok n̄an kakien ko me Anij ekar kōm̧m̧ani. Būreejtōn Nelson ekar kwaļo̧k, “Rej ņaetaer kien ko, ak rej baj m̧ool āinwōt kakien n̄an kotak, kakien n̄an gravity, [im] kakien eo me ej kiene m̧akūtkūt in menono.”

Būreejtōn Nelson ekar wōnm̧aanļo̧k wōt, “Ej erom juon formula epidodo: eļan̄n̄e kwoj kōņaan m̧ōņōņō, kōjparok kien ko.”4

Pere ej juon rikōjdat an tōmak im lan̄lōn̄. Āinwōt baj dān eo ilo̧jet emāņāān ej bwidej eo ej ejaake aire ko, pere ej bwidej eo ej ejaake aire ko ilo jetōb. Āinwōt baj tōmak ej juon kālet, barāinwōt pere. N̄e jej kālet bwe jen pere, jej kālet n̄an kipel, jipan̄ļo̧k kajoor eo an rikapo eo, kōn menin ej likūt kōj ilo m̧ōjņo̧ im pidodo an metak.5

Setan ej kappukot n̄an tōlļo̧k kōj n̄an ijo epidodo ad pere ie. Ej kappukot kapen būruwōd bwe jen jāmin naaj tōmak.6 Ijo epidodo ad pere emaron̄ āinwōt emaron̄ ekareleel kōnke āinwōt ekaenōm̧m̧an, dān eo emāņāān ejjab aikuj bwe jen “mour jān aolep naan ko rej waļo̧ktok jān lo̧n̄iin Anij.”7 Ilo kain dān rot in Setan ej kapoik kōj bwe jen kakkijeki jetōb eo ad. Kain m̧ad in emaron̄ kareel juon kam̧ool in jetōb eo edik, ijo me jej “bōlen m̧ōļo ak bwil.”8 Eļan̄n̄e jejjab dābdeb wōt ippān Kraist, pere im kareel ko an rej tōlļo̧k kōj ettoļo̧k n̄an būrom̧ōj ijo me jej jāmin naaj loe kabwilōn̄lōn̄ ko, m̧ōņōņō ejjeļo̧k jem̧ļo̧kin, barāinwōt “kakkije [jetōb] ko ad.”9

Āinwōt baj kain aire kein rej m̧ōjņo ioon āne, pere ej bōk jikin tōmak ilo ad kalōk pedped eo ad epen ioon Kraist. Innām jej maron̄ in loe aire in jetōb ko ilo jibadbad ko aer, im maron̄ eo ad n̄an anjo̧ jāni ej kilepļo̧k. Innām, “bwe n̄e devil enaaj jilkintok kōto ko an rekajoor, aaet, m̧ade ko an ilo aire, … enaaj ejjeļo̧k an kajoor … n̄an kinōōrļo̧k laļļo̧k eok n̄an ron̄ in būrom̧ōj im wo ejjeļo̧k jem̧ļo̧kin, kōnke ejm̧aan eo [kōj] ar ekkal ioon, eo ej pedped em̧ool.”10

Būreejtōn Nelson ekar katakin:

“Tōmak ilo Jisōs Kraist ej pedped eo an aolep tōmak im wāween ko n̄an tōpar kajoor eo ekwojarjar. …

“Irooj ejjab aikuji juon tōmak ewāppen n̄an kōj bwe jen maron̄ bōk kajoor eo An ewāppen. Ak E ej kajjitōk ippād n̄an tōmak.”11

Jān kweilo̧k eo eļap ilo Eprōl eo, baam̧le eo aō im n̄a kar kappukot kōkajoorļo̧k eo an tōmak eo ad ilo Jisōs Kraist im Pinmuur eo An n̄an jipan̄ kōm̧ “ukōt apan̄ ko [ad] n̄an eddōk ļo̧k eo ejej uwaan im iien ko rem̧m̧an.”12

Leddik eo jibūm̧ Ruby ekar jeraam̧m̧an kōn an kōņaan in bōk eddo in jabdewōt men. Ke ekar ļotak, tuub in m̧ōn̄ā eo an ekar eddāb ilo lo̧jeen. Aaet āinwōt juon ajri, Ruby, kōn jipan̄ eo an jinen im jemān, rekar jelm̧ae mālijjon̄ in kōn jibadbad eo eoktak. Ruby kiiō ej ļalem an iiō. Men̄e ej dik wōt, e ej juon waanjon̄ak eo ekajoor ilo an jab kōtļo̧k an jekjek ko an ļōmeļo̧k m̧ōņōņō eo an. Aolep iien ej m̧ōņōņō.

Māe eo ļo̧k, Ruby ekar jelm̧ae juon bar aire ilo mour eo an kōn tōmak. Ekar barāinwōt ļotak tok ilo an juon iaan pā ko pein jab lukkuun em̧m̧an, eo ekar aikuj in m̧wijm̧wij n̄an kajim̧weiki. Mokta jān iien m̧wijm̧wij in, kōm̧ ar loļo̧k e im leļo̧k n̄an e juon jin̄n̄a eo eaiboojoj ej kwaļo̧k juon ajri ej kabwijer pein Rilo̧mo̧o̧r eo. Ke kōm̧ ar kajjitōk ippān eļan̄n̄e ekar ikūm̧kūm̧, ekar uwaak, “Jaab, ij m̧ōņōņō!”

Pija
Ruby ej pād ippān pija in pein Rilo̧mo̧o̧r eo

Innām kōm̧ ar kajjitōk ippān, “Ruby, etke ejjab?”

Ruby ekar uwaak, “Kōnke ijeļā bwe Jisōs ej jibwe peiū.”

Ājmourļo̧k eo an Ruby ekar kabwilōn̄lōn̄, im ekar wōnm̧aanļo̧k im m̧ōņōņō. Ewi wāween an erreo in tōmak an juon ajri keidi n̄an bwebwe in pere eo me emaron̄ emakijkij an kapoik kōj ilo ad rūttoļo̧k!13 Ak jemaron̄ aolep maron̄ erom āinwōt ajri ro reddik im kālet n̄an likūt itulik jab tōmak eo ad. Ej juon kālet eo epidodo.

Juon baba eo ej kea im tiljek ekar akweļap ippān Rilo̧mo̧o̧r eo, ba, “a eḷaññe Kwōj maroñ jabdewōt, … jipan̄ kōm̧.”14

Innām Jisōs ekar ba n̄an e:

“Eļan̄n̄e kwojjab tōmak, Eo ej tōmak ej maroñe men otemjej.

“Im e ṃōkaj an jemen ajri eo …laṃōj im ba, “Ij tōmak; Kwōn jipañ eō kōn aō jab tōmak.”15

Baba in ettā ekar kālet jim̧we n̄an lōke tōmak eo an ilo Kraist ijjelo̧kin an pere. Būreejtōn Nelson ekar kwaļo̧k, “Ami jab tōmak enaaj dāpij Anij jān an kōjeraam̧m̧an eok kōn menin bwilōn̄ ko n̄an kōm̧akūt to̧ļ ko ilo mour eo ami.16

Ewi jon̄an an tūriam̧o̧ wōt eo an ad Anij ej kōtmānik ad tōmak bwe men kein rej m̧ool, n̄an jab jeļā bwe men kein rej m̧ool.

Alma ej katakin:

“Em̧ōņōņō eo ej tōmak ilo naan in Anij.”17

“[Bwe] Anij ej tūriam̧o kōn aolep ro rej tōmak ilo Etan; kōn menin E ej kōņaan, ilo eo m̧oktata, bwe kom̧in tōmak.”18

Aaet, ilo eo m̧oktata, Anij ej kōņaan bwe jen tōmak ilo E.

Em̧m̧an ad jelm̧ae aire ko ad ilo jetōb n̄e jej tōmak ilo Kraist im kōjparok kien ko An. Tōmak eo ad im pokake ej ekkejelļo̧k n̄an kajoor eo ilōn̄ in kajoor eo ad make n̄an anjo̧ jān “[jabdewōt] ej waļo̧k—ak jab waļo̧k—ilo mour ko ad.”19 Aaet, Anij “ej kōjeraam̧m̧an [kōj] m̧ōkaj, kōn tōmak im pokake.20 Ilo m̧ool, iien n̄an iien jekjek eo jej pād ie ej oktak n̄an m̧ōņōņō, im “jej erom rimour ilo Kraist” ilo ad kōjerbal tōmak eo ad ilo E im kōjparok kien ko An.21

Ro jeiū im jatū, jemaron̄ in kālet rainin n̄an “jab pere, a kom̧in tōmak.”22 “Wāween eo ejim̧we ej n̄an tōmak ilo Kraist.”23 Jej “jeje … ioon lo̧piden [pā ko] pein.”24 Ej ej ad Rilo̧mo̧o̧r im Ripinmuur, eo ej jutak iturin ad kōjem̧ im kōļļaļļaļ.25 Ilo etan Jisōs Kraist, amen.