Potutusi
Iunite 10, Aso 1: Luka 5


Iunite 10: Aso 1

Luka 5

Folasaga

O Peteru, Iakopo, ma Ioane o ni tagata faifaiva, ae ina ua mavae se mau faavavega o le anoano o i’a i le fesoasoani atu o le Faaola, na latou lafoai uma ai mea uma ae mulimuli atu i le Faaola ma avea ai ma faifaiva i tagata. Sa faamalolo e Iesu se lepela ma se tagata pipili. Sa Ia valaauina Mataio e avea ma so’o ma aoao atu e faapea na sau o Ia e valaau i e agasala ia salamo. Na aoao mai foi e Iesu le faataoto e uiga i le tuu o le uaina fou i fagu pa’u tuai.

Luka 5:1–11

Ua valaauina ia Peteru, Iakopo, ma Ioane e le Alii e avea ma faifaiva i tagata

Manatunatu loloto i fesili nei: O anafea na talosagaina ai oe e faia se mea e aunoa ma le iloaina o mafuaaga uma e faia ai? Aisea e mafai ai ona faigata ona mulimuli i faatonuga e aunoa ma le malamalama i mafuaaga e fai ai?

O le a se fautuaga mai taitai o le Ekalesia po o poloaiga a le Alii e ono faigata i nisi o le autalavou ona usitaia pe afai latou te le malamalama atoatoa i mafuaaga e faia ai?

Ata
Ua valaauina e Iesu ia faifaiva

A o e suesueina le Luka 5:1–11, vaavaai mo mataupu faavae e mafai ona fesoasoani ia te oe pe a e le malamalama atoa pe aisea e manaomia ai ona e mulimuli i fautuaga mai taitai o le Ekalesia po o se poloaiga a le Alii.

Faitau le Luka 5:1–5, ma vaavaai po o le a le mea na poloaiina e le Faaola ia Peteru (o le e igoa ia Simona i i; tagai Luka 5:8) e fai ina ua uma ona Ia talai atu. O le “vai o Kenesareta“ (Luka 5:1) o le Sami o Kalilaia, ma o le fasifuaitau “tuutuu ifo a outou upega i le loloto” i le fuaiupu 4e faasino i le lafo o a latou upega e maua ai ni i’a. Mafaufau e faalanu i le fuaiupu 5 pe na faapefea ona tali atu Peteru i le talosaga a le Faaola.

O le a se mea i le poto masani o Peteru i le faifaiva na taitai atu ai o ia e mafaufau ina ua ta’u atu e le Faaola ia te ia e toe tuu i lalo le upega?

Faitau le Luka 5:6–9, ma vaavaai po o le a le mea na tupu ina ua faia e Peteru le mea na faatonu atu e le Alii. Fuafua e maka ia upu ma fasifuaitau e ta’u mai ai pe aisea e tatau ai ona tatou faia mea e poloai mai ai le Faaola ia i tatou, e tusa lava foi pe tatou te le malamalama pe aisea.

O se mataupu faavae e tasi e mafai ona tatou aoao mai i lenei tala o le afai tatou te faia mea e poloai mai ai le Aii, tusa lava pe tatou te le malamalama ai pe aisea, e mafai ona Ia aumaia faamanuiaga e sili atu nai lo le mea tatou te faamoeomoe i ai. Fuafua e tusi le aoaoga faavae lenei i au tusitusiga paia i autafa o le Luka 5:3–9.

E faapefea e le ola ai i lenei mataupu faavae ona manaomia ai ona tatou faalagolago ia Iesu Keriso?

Na saunoa mai Elder Richard G. Scott o le Korama a Aposetolo e Toasefululua:

Ata
Elder Richard G. Scott

“O lenei olaga o se aafiaga i le faalagolago tele—faalagolago ia Iesu Keriso, faalagolago i Ana aoaoga, faalagolago i lo tatou gafatia a o taitaia ai e le Agaga Paia e usitai i ana aoaoga mo le fiafia i le taimi nei ma mo se olaga e faavavau e tumu i faamoemoega, ma le fiafia atoatoa. O le faalagolago o lona uiga o le usiusitai lea ma le loto i ai e aunoa ma le iloaina o le i’uga mai le amataga (tagai Faa.). 3:5–7). Ina ia fua mai, e tatau ona sili atu le malosi ma tumau lou faalagolago i le Alii, nai lo lou faalagolago i ou lava lagona ma lou poto masani.

“Ina ia faatino le faatuatua o le faalagolago lea e silafia e le Alii mea o loo Ia faia ia te oe ma e mafai e Ia ona faataunuuina mo lou lelei e faavavau tusa lava pe le mafai ona e malamalama pe mafai faapefea ona ia faia“(“Faalagolago i le Alii,” Ensign, Ian. 1996, 17).

  1. Tali fesili nei i lau api talaaga mo le suesueina o tusitusiga paia:

    1. E mafai faapefea ona e atiinaeina le ituaiga o faalagolago ia Iesu Keriso lea na faamatala mai e Elder Scott?

    2. Na faapefea ona maua e oe po o lou aiga ia faamanuiaga sili atu nai lo le mea sa faamoemoeina ona o le mulimuli i taitaiga a le Alii tusa lava pe e te lei malamalama atoatoa i mafuaaga?

I se fasipepa, tusi i lalo le fautuaga po o poloaiga mai le Alii e mafai ona e mulimuli atili i ai tusa lava pe e te le malamalama atoatoa i mafuaaga e faia ai. (Afai e te maua se Mo Le Malosi o le Autalavou [tamaitusi, 2011], e mafai ona e tilotilo i ai mo ni aitia.) Tuu le pepa i se mea o le a faamanatu atu ai ia te oe lau sini e fai le mea ua poloaiina ai e le Alii.

I le Luka 5:10–11 ua tatou faitau e faapea na tuua e Peteru, Iakopo, ma Ioane a latou vaa fagota ae mulimuli ia Iesu.

Luka 5:12–26

Ua faamalolo e Iesu se tagata lepela ma se tagata supa

Ata
o fusi, fasimoli fufululima, o lima o loo uuina tui

O a ni mea e mafai ona faaaoga e fesoasoani ai pe faamalolo ai se tagata e ma’i pe manu’a.

E le gata i ma’i faaletino po o se manu’a, o a nisi mea e manaomia e se tasi ona faamalolo mai ai?

A o e suesueina le Luka 5:12–25, vaavaai momataupu faavae o loo aoao mai ai mea e mafai ona e faia e fesoasoani ai ia te oe lava ma isi ia maua le faamalologa o loo manaomia.

  1. I le Luka 5:12–25 ua tatou faitau ai e uiga i le faamaloloina e le Faaola o ni alii se toalua. O le tasi o ia alii e lepela, a o le isi e supa, o lona uiga e pe atoa le tino. Faitau le Luka 5:12–15 ma le Luka 5:17–25, ma faatusatusa ia tala e lua. I lau api talaaga mo le suesueina o tusitusiga paia, amata se siata e pei o lea e i lalo, ma tusi ai pe faapefea ona tutusa faamalologa ia e lua ma pe faapefea ona eseese ai foi.

O mea e tutusa ai

O mea e eseese ai

Mafaufau i le matafaioi a le faatuatua o loo faia i tala taitasi. Fuafua e maka le fasifuaitau “ua silafia e ia lo latou faatuatua“ i le Luka 5:20. Na faailoa e le Faaola le faatuatua o i latou o e na fata maia le ma’i supa ia te Ia.

Ua fesoasoani le Faaliliuga a Iosefa Samita tatou te malamalama atili ai i le fesili na tuuina atu e Iesu i le Luka 5:23: “Pe manaomia le mana e sili atu e faamagalo ai agasala nai lo le faatulai o le ua ma’i ma savali?“ (Faaliluga a Iosefa Samita, Luka 5:23 [i le Luka 5:23,vaefaamatalaga a]). O le faia o lea fesili ua aoao mai ai e Iesu Keriso ua ia te Ia le mana e faamalolo ai faaletino ma faaleagaga.

O le a se mea ua mafai ona e aoao mai i nei tala e uiga i le ala e mafai ai ona faamalolo ma le mea e mafai ona tatou faia e fesoasoani ai i isi ina ia faamaloloina?

Mai i nei tala e mafai ona tatou aoao mai ai e faapea a o tatou faatino lo tatou faatuatua ma o mai i le Faaola, e mafai e Ia ona faamalolo i tatou ma e mafai ona tatou fesoasoani i isi e o mai i le Faaola ina ia mafai ona faamaloloina i latou. Fuafua e tusi mataupu faavae nei i au tusi paia i autafa o le Luka 5:12–25.

O le faamalologa atonu e le o lona uiga o le a aveese e le Faaola o tatou mafatiaga mai ia i tatou. O le faamalologa e mafai foi ona faauiga e faapea o le a Ia aumai ia i tatou le lototoa, faatuatua, mafanafana, ma le filemu tatou te manaomia e onosaia ai pe faatoilalo ai o tatou mafatiaga.

Mafaufau i le fautuaga lenei a Elder David A. Bednar o le Korama a Aposetolo e Toasefululua:

Ata
Elder David A. Bednar

“O le amiotonu ma le faatuatua ua mautinoa lava le aoga e fuliese ai mauga po o mea faalavefau—pe afai o le fulieseina o mauga e ausia ai faamoemoega o le Atua ma ua tusa ai ma Lona finagalo. O le amiotonu ma le faatuatua e mautinoa lava e aoga i le faamaloloina o e mamai, tutuli, pe pipili—pe afai o faamalologa faapena e ausia ai faamoemoega o le Atua ma ua tusa ai ma Lona finagalo. O le mea lea, e oo foi i le faatuatua malosi, e tele mauga o le a le aveesea ai. Ma e le o ma’i uma ma lē atoatoa o le a faamaloloina. Afai e faatapulaaina mea faafeagai uma, afai e aveesea uma ia faafitauli, o lona uiga o le a le faataunuuina faamoemoega autu o fuafuaga a le Tama.

“O le tele o lesona e tatau ona tatou aoaoina i le olaga nei, e pau le auala e mafai ona maua ai, e ala lea i mea tatou te oo i ai ma o nisi taimi e puapuagatia ai. Ma ua faamoemoe ma talitonu le Atua tatou te fetaiai ma faigata lē tumau o le olaga nei faatasi ai ma Lana fesoasoaniga ina ia mafai ona tatou aoaoina mea e tatau ona tatou iloa, ma avea ai ma tagata e tatau ona avea ai i tatou i le faavavau” (“Ina Ia Tatou ’Le … Solomuli’ [MF&F 19:18]” [faigalotu a le OAE mo talavou matutua, 3 Mat., 2013], LDS.org).

  1. Mafaufau i mafatiaga e ono manaomia e tagata ona faamalolo mai ai. Tali se fesili se tasi po o le sili atu o fesili nei, i lau api talaaga mo le suesueina o tusitusiga paia:

    1. O le a se mea e mafai ona e faia e fesoasoani ai e aumaia tagata i le Faaola ia maua ai le mana faamalolo?

    2. O le a se taimi na faamalolo ai oe po o se tagata e te iloa e ala i le faatinoina o le faatuatua i le Faaola?

    3. O anafea na e vaai ai i se tagata o aumaia se isi tagata i le Alii ia maua ai le mana faamalolo o le Faaola?

Mafaufau i se mea e mafai ona e faia e faatino ai le faatuatua sili atu ia Iesu Keriso ina ia faamaloloina ai, faamagalo, pe faamafanafanaina. Mafaufau foi i ni auala e te mafai ai ona aumaia se uo po o se tasi i le Faaola.

Luka 5:27–35

Na fesiligia e le au tusiupu ma le au Faresaio pe aisea ua talisua faatasi ai Iesu ma telona ma tagata agasala

Faitau le Luka 5:27–28, ma vaavaai mo le valaaulia a le Faaola ia Mataio (o le ua igoa ia Levi i i; tagai Mataio 9:9).

O le a se mea ua faagaeetia ai oe i le ala na tali atu ai Mataio i le valaaulia a le Faaola?

O Mataio o se telona, o lona uiga e ao lafoga mai ona uso a tagata Iutaia mo le malo o Roma. E masani lava e inosia e Iutaia ia telona ma latou te vaai atu ia i latou o ni tagata agasala I le Luka 5:29–35 ua tatou faitau ai a o talisua Iesu ma Mataio ma isi, sa tausalaina e le au tusiupu ma le au Faresaio o Ia i le aai faatasi ma tagata agasala. Na aoao mai Iesu na sau o Ia e valaau i e agasala ia salamo.

Mafaufau pe mata o le a faapefea ona taulima e Iesu i latou i lau a’oga i le aso o e tuuatoatasi ma lagona le le taliaina. Mafaufau pe faapefea ona e, faapei ona sa faia e Iesu, faaaofia ai i latou o e tuuatoatasi ma lagona le le taliaina, po o e ua faapea e le lauiloa e aunoa ma le fetuunaia o ou tulaga faatauaina

Luka 24:36–39

Ua tuu mai e Iesu le faataoto o le uaina fou i totonu o fagupa’u tuai.

Sa faaaoga e le Faaola se faataoto e aoao atu ai le au tusiupu ma le au Faresaio. Faitau le Luka 5:36–39, ma vaavaai po o a mea faitino na faaaoga e le Faaola e aoao atu ai lenei faataoto. Mafaufau e faailoga na mea i totonu o au tusitusiga paia.

Manatu faapea e i ai se pu po o se masae o se fasi ie tuai a ua fono i se fasi ie fou. O le sitaili o le ie fou atonu e le fetaui ma le ie tuai, pe mafai foi ona meme’i le fasi ie fou pe a ta ma atili ai ona masae nai lo le mea sa i ai muamua. I se ala foi faapena, o le talalelei a Iesu Keriso sa le na ona fonofono ai talitonuga ma faiga tuai ae o se toefuataiga atoa o le upumoni.

Luka 5:37, vaefaamatalaga a o loo faamatala mai ai le upu fagu iina o lona uiga “o fagu pa’u fagupa′u uaina.” O le pa’umanu fou e vaivai ma e fetuunai gofie, a o le pa’umanu tuai e mafai ona malo ma manutinuti.

Ata
fagupa’u uaina

Fagupa’u uaina.

A o faamafu le uaina fou, e mafai ona faateleina le kasa i totonu ma falo ai le fagu pa’u. O lea falooga e ono afua ai ona manutinuti ma papagofie ia fagupa’u tuai. I le faataoto, o le uaina fou e faatusa i aoaoga a le Faaola ma le talalelei, a o le uaina tuai e faatusa i faiga, uputuu, ma talitonuga o le au Faresaio i lalo o le tulafono a Mose.

E faapefea ona faatusa ia “fagupa’u fou“ i le au tusiupu ma le au Faresaio sa aoao atu e Iesu?

Mafaufau pe faapefea ona faatusa ia “fagupa’u fou“ i na tagata o e lotomaualalo ma naunau e suia ia talia le Faaola ma Ana aoaoga. O le mataupu faavae e tasi e mafai ona tatou aoao mai le faataoto a le Faaola o le ina ia talia le Faaola ma Lana talalelei, e tatau ona tatou lotomaualalo ma naunau ia suia.

  1. Ina ia fesoasoani e te malamalama atili ai i lenei mataupu faavae, toe iloilo le Luka 5. Vaavaai mo faataitaiga o ituaiga tagata nei, ma tusi mea sa outou maua i a outou api talaaga mo le suesueina o tusitusiga paia:

    1. O tagata o e sa faamaaa o latou loto ma le gauai atu i o latou uiga faaalia i le Faaola ma Ana aoaoga.

    2. O tagata o e lotomaualalo ma naunau e suia ma tuputupu ae ai a o latou mulimuli i le Faaola.

  2. Tusi le mea lenei i lalo o le galuega atofaina o le aso i lau api talaaga mo le suesueina o tusitusiga paia:

    Ua ou suesueina le Luka 5ma faamaeaina lenei lesona i le (aso).

    O fesili, mafaufauga ma manatu faaopoopo ou te fia faasoa atu i lo’u faiaoga: