Naj bodo dobra dela naša normalnost

Vselej bom hvaležen za zadolžitve v Cerkvi, ki so me popeljale, da sem živel v različnih državah. V vsaki od teh držav smo naleteli na veliko raznolikost in izjemne ljudi z različnimi navadami in običaji.

Vsi imamo navade in običaje, ki so osebni, ki izhajajo iz družine ali skupnosti, v kateri živimo, in upamo, da bomo ohranjali vse tiste, ki sovpadajo z evangelijskimi načeli. Poučne navade in običaji so bistveni za naša prizadevanja, da ostanemo na poti zavez, tistim pa, ki nas pri tem ovirajo, se moramo odreči.

Navada je ravnanje oziroma človekov pogost in običajen način razmišljanja, kultura ali običaj. Pogosto to, kar razmišljamo in delamo na običajen način, prepoznavamo kot normalno.

Dovolite, da vam to ponazorim: Patricia, moja ljuba žena, rada popije kokosovo mleko in potem poje kokos. Na najinem prvem obisku Pueble v Mehiki sva šla na kraj, kjer sva kupila kokos. Potem ko je moja žena spila mleko, je prosila, naj ji prerežejo oreh in ji prinesejo kokosovo meso, da ga bo pojedla. Ko so ji ga prinesli, je bilo rdečkasto. Potresli so ga s čilijem! Sladek kokos s čilijem! To se nama je zdelo zelo čudno. Kasneje pa sva z ženo spoznala, da sva bila čudna midva, ker kokosa nisva jedla s čilijem. Vendar v Mehiki to ni nobena redkost; je nekaj povsem normalnega.

Ob neki drugi priložnosti sva v Braziliji jedla s prijatelji in postregli so nama z avokadom. Ko sva ga ravno hotela posoliti, so nama prijatelji rekli: »Kaj počneta?« Saj smo ga že sladkali!« Avokado s sladkorjem! To se nama je zdelo tako čudaško. Potem pa sva z ženo spoznala, da sva čudaška midva, ker ne jeva avokada s sladkorjem. V Braziliji je avokado, posut s sladkorjem, nekaj normalnega.

To, kar je za nekatere normalno, je za druge morda čudno, odvisno od njihovih navad in običajev.

Katere navade in običaji so normalni v našem življenju?

Predsednik Russell M. Nelson je rekel: »Danes pogosto poslušamo o ‘novi normalnosti’. Če bi novo normalnost resnično radi sprejeli, vas pozivam, da se v srcu, mislih in duši vse bolj obračate k nebeškemu Očetu in njegovemu Sinu Jezusu Kristusu. Naj bo to vaša nova normalnost.« (»Nova normalnost«, generalna konferenca, okt. 2020)

To povabilo je za vse. Ni pomembno, ali smo revni ali bogati, izobraženi ali neizobraženi, stari ali mladi, bolni ali zdravi. Vabi nas, naj bodo normalne stvari v našem življenju tiste, ki nam pomagajo ostati na poti zavez.

Nobena država nima skupka vsega, kar je dobro ali občudovanja vredno. Pavel in prerok Joseph Smith sta torej učila:

»Če je kaj krepostnega, lepega ali na dobrem glasu ali hvalevrednega, to iščemo.« (Členi vere 1:13)

»[K]ar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih.« (Filipljanom 4:8)

Vedite, da je to opomin, ne zgolj komentar.

Rad bi, da si vsi vzamemo trenutek za razmislek o naših navadah in o tem, kako vplivajo na naše družine.

Med čudovitimi navadami, ki bi morale biti za člane Cerkve normalne, so naslednje štiri:

1. Individualno in družinsko preučevanje svetih spisov. Da bi se spreobrnili h Gospodu Jezusu Kristusu, je vsakdo odgovoren, da se uči evangelij. Starši so odgovorni, da svoje otroke učijo evangelij (gl. Nauk in zaveze 68:25, 93:40).

2. Osebna in družinska molitev. Odrešenik nam zapoveduje, naj vselej molimo (gl. Nauk in zaveze 19:38). Molitev nam omogoča osebno sporazumevanje z nebeškim Očetom v imenu njegovega Sina Jezusa Kristusa.

3. Tedenska udeležba na zakramentnem sestanku (gl. 3 Nefi 18:1–12, Moroni 6:5–6). To delamo zato, da se takrat, ko vzamemo zakrament, spominjamo Jezusa Kristusa. Člani Cerkve s to uredbo obnovijo svojo zavezo, da bodo prevzeli Odrešenikovo ime, da se ga bodo vselej spominjali in spolnjevali njegove zapoved (gl. Nauk in zaveze 20:77, 79).

4. Pogosto sodelovanje pri tempeljskem delu in družinski zgodovini. S tem delom združujemo in pečatimo družine za večnost (gl. Nauk in zaveze 128:15).

Kako se počutimo, ko slišimo za te štiri stvari? Ali so del našega normalnega življenja?

Obstaja še veliko drugih običajev, ki bi lahko bili del normalnosti, ki smo jo prevzeli, in tako dopustili, da v našem življenju zmaga Bog.

Kako lahko določimo, kaj bodo tiste normalne stvari v našem življenju in v naši družini? V svetih spisih najdemo krasen zgled. Mozija 5:15 pravi: »Zato bi želel, da bi bili stanovitni in neomajni, vselej delali obilo dobrih del.«

Všeč so mi te besede, ker vemo, da je tisto, kar v našem življenju postane normalno, tisto, kar vedno znova ponavljamo. Če smo stanovitni in neomajni pri opravljanju dobrih del, bodo naše navade skladne z evangelijskimi načeli in nam bodo pomagale ostati na poti zavez.

Predsednik Nelson je tudi svetoval: »Svojo novo normalnost sprejmite tako, da se vsak dan kesate. Prizadevajte si, da boste vse bolj čisti v mislih, besedah in dejanjih. Služite drugim. Ohranite vidik večnosti. Poveličajte svoje poklice. In ne glede na izzive, moji dragi bratje in sestre, vsak dan živite tako, da boste bolj pripravljeni na srečanje s Stvarnikom.« (»Nova normalnost«)

Zdaj niti moji ženi Patriciji niti meni ni več čudno jesti kokos s čilijem in avokado s sladkorjem – pravzaprav nama je všeč. Seveda pa je povzdignjenje nekaj veliko bolj nadnaravnega, kot je čut za okus; to je téma, ki se nanaša na večnost.

Molim, da nam bo naša normalnost lahko omogočila, da bomo izkusili to stanje »neskončne sreče« (Mozija 2:41), ki je obljubljena tistim, ki spolnjujejo Božje zapovedi, in da bomo, medtem ko to delamo, lahko rekli: »In zgodilo se je, da smo živeli srečno.« (2 Nefi 5:27)

Moji bratje in sestre, pričujem o petnajstih možeh, ki jih podpiramo kot preroke, vidce in razodevalce, vključno z našim ljubljenim prerokom, predsednikom Russellom M. Nelsonom. Pričujem, da je Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni prava. Zlasti pričujem o Jezusu Kristusu, našem Odrešeniku in Odkupitelju, v imenu Jezusa Kristusa, amen.