Zapuščina spodbujanja

Moji dragi bratje in sestre, hvaležen sem, da sem z vami na tej generalni konferenci Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Čutimo vašo vero in vašo ljubezen, kjerkoli ste. Poučili so nas z navdihnjenimi nauki, močnimi pričevanji in čudovito glasbo.

Spodbujam vas, da si še naprej prizadevate usposobiti za vrnitev k nebeškemu Očetu in Jezusu Kristusu. Kjerkoli ste na poti zavez, se boste borili s telesnimi preizkušnjami zemeljskega življenja in z nasprotovanjem Satana.

Kot mi je povedala mama, ko sem se pritoževal, kako težko je nekaj: »O, Hal, seveda je težko. Mora biti. Življenje je preizkušnja.«

To je lahko rekla mirno, celo z nasmehom, ker je vedela dve stvari. Ne glede na težavo bo najpomembneje, da pride domov, da bo s svojim nebeškim Očetom. In vedela je, da to lahko naredi z vero v svojega Odrešenika.

Čutila je, da je blizu. V dneh, ko je vedela, da bo umrla, je z mano govorila o Odrešeniku, ko je ležala v svoji spalnici. V bližini njene postelje so bila vrata v drugo sobo. Smehljala se je in pogledala vrata, ko je mirno govorila, da ga bo kmalu videla. Še vedno se spomnim pogleda na vrata in si predstavljam sobo za njimi.

Zdaj je v svetu duš. Navkljub letom telesnih in osebnih preizkušenj je zmogla ohraniti pogled na nagrado, ki si jo je želela.

Zapuščino spodbujanja, ki nam jo je zapustila, najbolje opiše 7. poglavje Moronija, kjer Mormon spodbuja svojega sina Moronija in njegovo ljudstvo. To je zapuščina spodbujanja potomstva, kot je bila mamina do njene družine. Mormon je to zapuščino spodbujanja predal vsem, ki so odločeni, da se bodo preko vseh zemeljskih preizkušenj usposobili za večno življenje.

Mormon začne v prvih verzih 7. poglavja Moronija s pričevanjem o Jezusu Kristusu, o angelih in o Kristusovem Duhu, ki nam omogoča, da prepoznavamo dobro od hudega in se tako lahko odločamo prav.

Jezusa Kristusa da na prvo mesto kot vsi, ki uspejo spodbuditi tiste, ki se trudijo navzgor na poti v svoj nebeški dom:

»Kajti nihče ne more biti odrešen, glede na Kristusove besede, če ne bo veroval v njegovo ime; če zatorej tega ni več, potem tudi vere ni več; in strašno je človekovo stanje, kajti je, kakor da odkupitve ne bi bilo.

Toda glejte, moji ljubljeni bratje, tako vam presodim, kajti sodim, da verujete v Kristusa zaradi svoje krotkosti; kajti če vanj ne verujete, potem niste pripravljeni, da bi bili prišteti med ljudstvo njegove cerkve.«¹

Mormon je videl krotkost kot dokaz moči njihove vere. Videl je, da se čutijo odvisne od Odrešenika. Spodbudil jih je tako, da je opozoril na to vero. Mormon jih je še naprej spodbujal, tako da jim je pomagal videti, da jim bosta njihova vera in krotkost v borbah utrjevali samozavest in zaupanje v uspeh:

»In spet, moji ljubljeni bratje, bi vam želel govoriti glede upanja. Kako to, da lahko pridobite vero, če nimate upanja?

In kaj je to, na kar boste upali? Glejte, povem vam, da boste zaradi Kristusove odkupne daritve in moči njegovega vstajenja imeli upanje, da boste vstali v večno življenje in to zaradi svoje vere vanj, glede na obljubo.

Če ima zatorej človek vero, mora imeti upanje; kajti brez vere ne more biti upanja.

In spet, glejte, povem vam, da vere in upanja ne more imeti, če ni krotak in v srcu ponižen.«²

Mormon jih nato spodbudi s pričevanjem, da so na poti, da bodo prejeli dar, ko bo njihova srca navdala čista Kristusova ljubezen. Zanje je povezal medsebojno delovanje vere v Jezusa Kristusa, krotkosti, ponižnosti, Svetega Duha in trdnega upanja, da bodo prejeli večno življenje. Spodbudil jih je takole:

»[K]ajti Bog drugega ne sprejme kakor krotkega in v srcu ponižnega; in če je človek krotak in v srcu ponižen in z močjo Svetega Duha prizna, da Jezus je Kristus, mora biti dobrotljiv; kajti če ni dobrotljiv, ni nič; zatorej mora biti dobrotljiv.«³

Ko se zdaj ozrem nazaj, vidim, kako je ta dar dobrotljivosti – čiste Kristusove ljubezni – okrepil, vodil, podpiral in spremenil mojo mamo v borbi na njeni poti domov.

»In dobrotljivost je potrpežljiva in je prijazna in ne zavida in se ne napihuje, ne išče svojega, se ne da zlahka razdražiti, ne misli hudega in se ne radosti krivičnosti, ampak se radosti resnice, vse prenaša, vse verjame, vse upa, vse prestane.

Zatorej, moji ljubljeni bratje, če niste dobrotljivi, niste nič, kajti dobrotljivost nikoli ne mine. Zatorej se oklenite dobrotljivosti, ki je največja od vsega, kajti vse mora preminiti –

dobrotljivost pa je čista Kristusova ljubezen in traja vekomaj; in kdor jo bo poslednji dan posedoval, bo zanj dobro.

Zatorej, moji ljubljeni bratje, molite k Očetu z vso srčno vnemo, da vas bo lahko navdala ta ljubezen, ki jo je podelil vsem pravim privržencem njegovega Sina, Jezusa Kristusa; da boste postali Božji sinovi; da bomo, ko se bo prikazal, kakor je on; kajti videli ga bomo takšnega, kakršen je; da bomo lahko imeli to upanje; da bomo lahko očiščeni, prav kakor je čist on.«⁴

Hvaležen sem za spodbudo Mormonovega vzora in poučevanja. Prav tako sem bil blagoslovljen z zapuščino svoje mame. Preroki od Adama do današnjih dni so me s poučevanjem in vzorom okrepili.

Iz spoštovanja do tistih, ki jih osebno poznam, in njihovih družin, sem se odločil, da si ne bom prizadeval preverjati podrobnosti njihovih bojev oziroma da ne bom javno govoril o njihovih velikih darovih. A kar sem videl, me je spodbudilo in spremenilo na bolje.

Čeprav tvegam, da bom vdrl v ženino zasebnost, bom na kratko povedal, kako me spodbuja ona. To bom naredil previdno. Je zadržana oseba, ki niti ne išče niti ne ceni hvale.

Poročena sva že 60 let. Zaradi te izkušnje zdaj razumem pomen naslednjih svetopisemskih besed: vera, upanje, krotkost, potrpežljivost, ne išče svojega, se veseli resnice, ne misli hudega, in predvsem dobrotljivost.⁵ Na osnovi te izkušnje lahko pričujem, da navidezno običajna človeška bitja lahko sprejmejo vse te čudovite ideale v svoje vsakdanje življenje, ko se dvigajo skozi življenjske udarce.

Milijoni od vas, ki poslušate, poznate takšne ljudi. Veliko vas je takšnih. Vsi potrebujemo takšne spodbudne vzore in ljubeče prijatelje.

Kadar sedite z ljudmi kot njihova skrbna sestra ali brat, predstavljate Gospoda. Pomislite, kaj bi on naredil ali rekel. Povabil bi jih, naj pridejo k njemu. Spodbudil bi jih. Opazil in pohvalil bi začetek sprememb, ki jih bodo morali narediti. In bil bi jim popoln vzor, da bi ga posnemali.

Nihče tega še ne more povsem narediti, a s poslušanjem te konference lahko veste, da ste na poti. Odrešenik do podrobnosti pozna vaše boje. Pozna vaš velik potencial za rast v veri, upanju in dobrotljivosti.

Zapovedi in zaveze, ki vam jih ponuja, niso preizkusi, da bi vas nadziral. So dar, da vas povzdigne, da boste prejeli vse Božje darove in se vrnili domov k svojemu nebeškemu Očetu in Gospodu, ki vas ljubita.

Jezus Kristus je plačal ceno za naše grehe. Ta blagoslov večnega življenja lahko zahtevamo, če bomo imeli dovolj vere vanj, da se bomo pokesali in postali kakor majhen otrok, čisti in pripravljeni prejeti največjega od vseh Božjih darov.

Molim, da boste sprejeli njegovo povabilo in da boste povabili druge otroke nebeškega Očeta.

Molim za naše misijonarje po svetu. Da bi bili navdihnjeni, da bodo spodbudili slehernega človeka, da bo želel in verjel, da je to povabilo od Jezusa Kristusa preko njegovih služabnikov, ki so prevzeli njegovo ime.

Pričujem, da živi in vodi svojo Cerkev. Sem njegova priča. Predsednik Russell M. Nelson je živi Božji prerok za vso zemljo. Vem, da je to res. V svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.