Približajmo se Odrešeniku

Gospod je pojasnil, da bo v tem zadnjem času pred njegovim povratkom »pšenica«, ki jo je opisal kot »sinovi kraljestva«,⁵ rasla skupaj z »ljuljko« oziroma s tistimi, ki ne ljubijo Boga in ne spolnjujejo njegovih zapovedi. »[O]boje [bo] skupaj rast[lo],«⁶ drugo ob drugem.

To bo naš svet, dokler se ne vrne Odrešenik, na vseh straneh je veliko dobrega in veliko zla.⁷

Morda se včasih ne počutite kakor močna, zrela pšenična rastlina. Bodite potrpežljivi s sabo! Gospod je rekel, da pšenica poganja tudi mlada stebla.⁸ Mi smo vsi njegovi sveti iz poslednjih dni in četudi še nismo vse, kar bi radi bili, smo odločni v svoji želji, da bomo njegovi pravi učenci.

Zavedamo se, da bo ob tem, ko zlo na svetu narašča, naše duhovno preživetje in duhovno preživetje tistih, ki jih imamo radi, zahtevalo, da še bolj skrbimo za korenine naše vere v Jezusa Kristusa, jih varujemo in krepimo. Apostol Pavel nam je svetoval, naj bomo ukoreninjeni,⁹ utemeljeni in trdni¹⁰ v ljubezni do Odrešenika in odločenosti, da mu sledimo. Danes in v dneh pred nami bo potrebno več osredotočenega in načrtnega truda, da se bomo obvarovali pred motečimi dejavniki in brezbrižnostjo.¹¹

A tudi naraščajočih posvetnih vplivov okrog sebe se nam ni treba bati. Gospod ne bo nikoli zapustil svojega ljudstva zaveze. Za pravične obstaja izravnalna moč duhovnih darov in božanskega vodstva.¹² Vendar tega dodatnega blagoslova duhovne moči ne dobimo samo zato, ker smo del tega rodu. Dobimo ga, ko krepimo svojo vero v Gospoda Jezusa Kristusa in spolnjujemo njegove zapovedi, ko ga spoznavamo in vzljubimo. »Večno življenje pa je v tem,« je molil Jezus, »da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.«¹³

Kot prav dobro vemo, je to, da verujemo v Jezusa Kristusa in smo pravi učenci, več kot enkratna odločitev – več kot enkratni dogodek. To je svet, neprekinjen postopek, ki se širi in se razvija v vseh obdobjih našega življenja, in se nadaljuje, dokler ne bomo pokleknili pri njegovih nogah.

Kako lahko poglobimo in okrepimo svojo predanost Odrešeniku v dneh pred seboj, medtem ko v svetu pšenica raste med ljuljko?

Sledijo tri misli:

Prvič, še bolj se lahko poglobimo v Jezusovo življenje, njegove nauke, njegovo veličastje, njegovo moč in njegovo odkupno žrtvovanje. Odrešenik je rekel: »K meni se ozirajt[e] v vsaki misli.«¹⁴ Apostol Janez nas spomni: »Mi [ga] ljubimo, ker nas je on prvi vzljubil.«¹⁵ Ko močneje doživimo njegovo ljubezen, ga še bolj ljubimo, in zelo spontano bolje sledimo njegovemu vzoru, tako da ljubimo ljudi okrog sebe in zanje skrbimo. Z vsakim pravičnim korakom bližje k njemu ga jasneje vidimo.¹⁶ Občudujemo ga in ga poskušamo s svojimi preprostimi dejanji posnemati.¹⁷

Drugič, ko Odrešenika bolje spoznamo in vzljubimo, mu še bolj želimo obljubiti svojo zvestobo in zaupanje. Z njim sklenemo zaveze. Začnemo s svojimi obljubami pri krstu in te obljube in druge potrdimo, ko se vsak dan kesamo, prosimo za odpuščanje in vsak teden željno pričakujemo, da bomo vzeli zakrament. Obljubimo, da se ga bomo »vselej spominja[li] in izpolnjeva[li] njegove zapovedi«.¹⁸

Ko smo pripravljeni, sprejmemo tempeljske uredbe in zaveze. Ko v Gospodovi hiši v tihih trenutkih občutimo vpliv večnosti, z veseljem z Bogom sklenemo zaveze in okrepimo svojo odločnost, da jih bomo spolnjevali.

Sklepanje in spolnjevanje zavez dopušča, da nam Odrešenikova ljubezen prodre globlje v srca. Predsednik Russell M. Nelson je v Liahoni tega meseca rekel: »[Naše] zavez[e] nas [bodo vodile] vse bližje k njemu. /…/ Bog ne bo opustil svojega odnosa s tistimi, ki so z njim stkali takšno vez.«¹⁹ In kot je predsednik Nelson to dopoldne tako lepo povedal: »S posvetitvijo vsakega novega templja pride na svet dodatna božanska moč, da nas okrepi in se zoperstavi okrepljenim nasprotnikovim prizadevanjem.«²⁰

Ali lahko vidimo, zakaj Gospod svojega preroka vodi, da bi nam svete templje postavil bližje in nam omogočil, da bomo pogosteje v njegovi hiši?

Ko vstopimo v tempelj, smo za nekaj časa osvobojeni posvetnih vplivov, ki pritiskajo na nas, saj spoznamo svoj namen v življenju in večne darove, ki nam jih ponuja preko Odrešenika Jezusa Kristusa.

Nazadnje, moja tretja misel: Pri tem svetem iskanju cenimo, varujemo, branimo in ščitimo dar Svetega Duha. Predsednik M. Russell Ballard prej in starešina Kevin W. Pearson pred nekaj trenutki sta govorila o preroškem svarilu predsednika Nelsona: »V prihodnjih dneh duhovno ne bo mogoče preživeti brez vpliva Svetega Duha, ki nas vodi, usmerja in tolaži.«²¹ To je neprecenljiv dar. Delamo vse, kar je v naši moči, da varujemo svoje vsakdanje izkušnje, da vpliv Svetega Duha ostane z nami. Smo luč sveta in kadar je potrebno, se prostovoljno odločimo, da bomo drugačni od drugih. Predsednik Dallin H. Oaks je nedavno vprašal mlade odrasle: »Ali si ‘drznete biti drugačni?’ /…/ [Zlasti] pomembne /…/ so odločitve, ki jih sprejemate v osebnem življenju. /…/ Ali greste naprej navkljub nasprotovanju sveta?«²²

V nedavni objavi na družbenih omrežjih sem součence prosil, naj spregovorijo o sprejetih odločitvah, ki so od njih zahtevale, da so drugačni od sveta. Odzvalo se jih je na stotine.²³ Sledi jih le nekaj:

Amanda: Sem medicinska sestra v lokalnem zaporu. Poskušam skrbeti za zapornike, kakor bi Kristus.

Rachel: Sem operna pevka in pogosto se vsem zdi samoumevno, da bom nosila vsak kostum, ki mi ga dajo, ne glede na spodobnost. [Ker sem prejela obdaritev], sem producentom [povedala], da mora biti kostum [spodoben]. Niso bili zadovoljni, /…/ neradi so ga spremenili. Ne bi zamenjala miru, ki ga čutim, če sem vselej Kristusova priča.

Chriss: Sem alkoholik (v odvajanju), vreden templja, član Cerkve. Nisem tiho glede svojih izkušenj z odvisnostjo in kako sem dobil pričevanje o odkupni daritvi [Jezusa Kristusa].

Lauren: S sošolci v srednji šoli sem pisala skeč. Hoteli so, da bi moj tih, zadržan lik nenadoma izbruhnil in začel preklinjati. Pritiskali so name, a sem zavrnila in vztrajala pri svojem.

Adam: Veliko ljudi mi ne verjame, ko rečem, da se držim zakona čistosti in da sem se odločil, da ne bom gledal pornografije. Ne razumejo prednosti duhovne radosti in miru, ki mi ju to daje.

Ella: Moj oče je član skupnosti LGBTQ. Vedno poskušam biti obzirna do občutkov drugih ljudi, medtem ko sem Kristusova priča in sem zvesta temu, kar verjamem.

Andrade: Odločil sem se, da bom še naprej hodil v cerkev, ko se je moja družina odločila, da ne bo več hodila.

In nazadnje Sherry: Udeležili smo se dogodka v guvernerjevih prostorih. Začeli so podajati šampanjec, da bi »nazdravili«. Vztrajala se pri vodi, čeprav je osebje reklo, da je to žaljivo. Nazdravili smo guvernerju in svoj kozarec sem dvignila visoko! Guverner ni bil užaljen.

Predsednik Nelson je dejal: »Da, živite v svetu, a imate zelo drugačna merila od sveta, ki vam pomagajo, da se izognete posvetnemu omadeževanju.«²⁴

Anastasia, mlada mati v Ukrajini, je bila v porodnišnici, kjer je pravkar rodila fantka, ko se je preteklega februarja začelo bombardiranje Kijeva. Medicinska sestra je odprla vrata sobe in z glasom nuje rekla: »Vzemite dojenčka, zavijte ga v odejo in pojdite v vežo – zdaj!«

Kasneje je Anastasia povedala:

»Nikoli si nisem predstavljala, da bodo prvi dnevi mojega materinstva tako težki, /…/ a /…/ se osredotočam na /…/ blagoslove in čudeže, ki sem jih videla. /…/

Trenutno /…/ se morda zdi nemogoče, da bi kdaj odpustili tistim, ki so povzročili takšno uničenje in krivice, /…/ a kot Kristusova učenka verujem, da bom lahko [odpustila]. /…/

Ne vem vsega, kar se bo zgodilo v prihodnosti, /…/ a vem, da bo spolnjevanje naših zavez omogočilo, da bo Duh vedno z nami, /…/ in nam bo omogočalo, da bomo čutili radost in upanje /…/ tudi v težkih časih.«²⁵

Bratje in sestre, blagoslovljen sem bil, da sem v obilju prejel ljubezen našega ljubljenega Odrešenika Jezusa Kristusa. Vem, da živi in vodi svoje sveto delo. Nimam besed, da bi dobro izrazil svojo ljubezen do njega.

Vsi smo »otroci zaveze«, na milijone nas je po vsej zemlji, med narodi in kulturami na vseh celinah, in pričakujemo veličastno vrnitev našega Gospoda in Odrešenika. Ko svetimo kot luč ljudem okrog sebe, zavestno oblikujemo svoje želje, misli, odločitve in dejanja. Ko si z vsem srcem prizadevamo, da bi spoznali in vzljubili Odrešenika, nas od sveta ločijo zaveze z Bogom, smo svojevrstni, neobičajni in posebni, ker častimo Boga in njegove nauke, ne da bi se osamili od drugih, ki imajo drugačna prepričanja.

Da smo pšenica med ljuljko, je prečudovito potovanje, včasih polno srčnih bolečin, vendar nas naša zrela in gotova ustaljena vera vselej pomiri. Ko dopustite, da vam vaša ljubezen do Odrešenika in njegova do vas prodre globoko v srce, vam obljubljam, da se boste s še večjim zaupanjem, mirom in radostjo spoprijemali z življenjskimi izzivi. In Odrešenik nam je obljubil: »[Zbral bom] svoje ljudstvo glede na priliko o pšenici in ljuljki, da bo žito spravljeno v kašče, da bo imelo večno življenje in bo okronano s celestialno slavo.«²⁶ V imenu Jezusa Kristusa, amen.