Bodimo eno s Kristusom

Odkupno daritev Jezusa Kristusa globoko občutim, odkar sem bil še precej mlad, dejanskost Odrešenikove odkupne daritve pa sem v celoti dojel, ko mi je bilo petindvajset let. Ravno sem diplomiral na stanfordski pravni fakulteti in sem se učil za kalifornijski pravosodni izpit. Klicala je mama in mi povedala, da moj ded Crozier Kimball, ki je živel v Utahu, umira. Rekla je, naj raje pridem domov, če ga želim videti. Ded je bil star šestinosemdeset let in zelo bolan. Obisk je bil čudovit. Zelo je bil zadovoljen, da me vidi in da mi lahko pričuje.

Ko je bil Crozier star komaj tri leta, je njegov oče David Patten Kimball umrl pri štiriinštiridesetih letih.¹ Crozier je upal, da bosta njegov oče in njegov ded Heber C. Kimball odobravala njegov način življenja in čutila, da je zvest svoji dediščini.

Ded mi je prvenstveno svetoval, naj se izogibam vsakršnemu občutku upravičenosti ali privilegiranosti zaradi teh zvestih prednikov. Rekel mi je, naj se osredotočim na Odrešenika in Odrešenikovo odkupno daritev. Rekel je, da smo vsi otroci ljubečega nebeškega Očeta. Ne glede na to, kdo so naši zemeljski predniki, bo vsak od nas Odrešeniku poročal o tem, kako dobro je spolnjeval njegove zapovedi.

Ded je o Odrešeniku govoril kot o »varuhu pri vratih«, kar se nanaša na Drugega Nefija 9:41. Povedal mi je, da upa, da se je zadostno pokesal, da bo upravičen do Odrešenikove milosti.²

Bil sem globoko ganjen. Vedel sem, da je pravičen človek. Bil je patriarh in je služil več misijonov. Učil me je, da se nihče ne more vrniti k Bogu zgolj zaradi dobrih del brez koristi Odrešenikove odkupne daritve. Še danes se spomnim, kako močno je ded Odrešenika ljubil in cenil njegovo odkupno daritev.

Leta 2019 sem med zadolžitvijo v Jeruzalemu³ obiskal zgornjo sobo, ki je bila morda blizu kraja, kjer je Kristus pred križanjem apostolom umil noge. Duhovno sem bil ganjen in sem premišljeval, kako je apostolom zapovedal, naj ljubijo drug drugega.

Spominjam se Odrešenikove roteče posredniške molitve za naše dobro. Ta molitev se je zgodila dobesedno v zadnjih urah njegovega življenja na zemlji, kakor je zapisano v Evangeliju po Janezu.

Ta molitev je bila naslovljena na Kristusove privržence, tudi na vse nas.⁴ Odrešenik je v svoji priprošnji Očetu prosil, »da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju«. Odrešenik potem nadaljuje: »In jaz sem jim dal veličastvo, ki si ga dal meni, da bi bili eno, kakor sva midva eno.«⁵ Preden je bil Kristus izdan in križan, je molil za enost. Enost s Kristusom in nebeškim Očetom lahko dosežemo preko Odrešenikove odkupne daritve.

Gospodova odrešilna milost ni odvisna od rodu, izobrazbe, ekonomskega statusa ali rase. Temelji na tem, da smo eno s Kristusom in njegovimi zapovedmi.

Prerok Joseph Smith in Oliver Cowdery sta leta 1830, kmalu po tem, ko je bila Cerkev organizirana, prejela razodetje glede organizacije in vodenja Cerkve. To, kar je zdaj 20. razdelek, je prerok Joseph prebral na prvi konferenci Cerkve in je bilo prvo razodetje, sprejeto s skupnim soglasjem.⁶

Vsebina tega razodetja je resnično osupljiva. Uči nas o Odrešenikovi pomembnosti in vlogi in kako preko njegove odkupne milosti priti do njegove moči in blagoslovov. Prerok Joseph je bil star štiriindvajset let in je že prejel številna razodetja in zaključil s prevodom Mormonove knjige z Božjim darom in močjo. Joseph in Oliver sta bila opredeljena kot posvečena apostola, ki sta zato imela polnomočje za predsedovanje Cerkvi.

Verzi 17 do 36 vsebujejo povzetek bistvenega cerkvenega nauka, vključno z dejanskostjo Boga, stvarjenjem človeštva, padcem in odrešenjskim načrtom nebeškega Očeta preko odkupne daritve Jezusa Kristusa. 37. verz vsebuje bistvene pogoje za krst v Gospodovi Cerkvi. Verzi 75 do 79 navajajo zakramentni molitvi, ki ju uporabljamo vsak sabat.

Nauk, načela, zakramenti in običaji, ki jih je Gospod uvedel preko Josepha Smitha, preroka obnove, so resnično ključni.⁷

Čeprav so pogoji za krst globokoumni, so edinstveno preprosti. Prvenstveno vključujejo to, da postanemo ponižni pred Bogom, da imamo skesano srce in strtega duha,⁸ se pokesamo vseh svojih grehov, smo voljni prevzeti ime Jezusa Kristusa, vztrajamo do konca in pričujemo s svojimi deli, da smo prejeli Kristusovega Duha.⁹

Pomembno je, da so vsi pogoji za krst duhovni. Potrebni niso nikakršni ekonomski ali družbeni dosežki. Revni in bogati imajo iste duhovne pogoje.

Ni nobenih zahtev glede rase, spola ali narodnosti. Mormonova knjiga je jasna, da so vsi povabljeni, da so lahko deležni Gospodove dobrote, črnci in belci, zasužnjeni in svobodni, moški in ženske; »Bogu so vsi enaki«.¹⁰ »Vsi ljudje [imajo ta privilegij], tako eni kakor drugi, in nikomur ni prepovedano.«¹¹

Glede na našo enakost pred Bogom je nesmiselno poudarjati, kako se razlikujemo. Nekateri so nas napačno spodbujali, naj »si predstavljamo, da so ljudje veliko bolj drugačni od nas ter drug od drugega, kakor dejansko so. [Nekateri] vzamejo resnične, a malenkostne razlike in iz njih napravijo brezna drugačnosti.«¹²

Poleg tega nekateri napačno domnevajo, da zato, ker so vsi ljudje povabljeni, da prejmejo Božjo dobroto in večno življenje, ni potrebno izpolnjevati nobenih pogojev obnašanja.¹³

Vendar sveti spisi potrjujejo, da se morajo vsi, ki so lahko odgovorni za svoja dejanja, pokesati grehov in spolnjevati zapovedi.¹⁴ Gospod jasno pove, da imamo vsi moralno svobodno voljo in se »svobodno [lahko] odloča[mo] za svobodo in večno življenje preko velikega Posrednika vseh ljudi /…/ in prisluhn[emo] njegovim velikim zapovedim; in [smo] zvesti njegovim besedam in se odloči[mo] za večno življenje«.¹⁵ Zato da bomo prejeli blagoslove Odrešenikove odkupne daritve, moramo odločno udejanjati moralno svobodno voljo, da se odločimo za Kristusa in smo poslušni njegovim zapovedim.

V mojem življenju je bil pomen »svobodne volje« in »lastnega odločanja« analiziran in predebatiran. Na te teme je bilo in še vedno je veliko intelektualnih argumentov.

Na nedavni naslovnici publikacije za diplomante ene od velikih univerz ugledni biolog in profesor trdi: »Za svobodno voljo ni prostora.« Ni presenetljivo, da profesorja v članku navajajo z naslednjimi besedami: »Boga ni /…/ in svobodne volje ni /…/ in to je ogromno, brezbrižno, prazno vesolje.« Temu nadvse močno ugovarjam.

Temeljni nauk naše vere je, da imamo moralno svobodno voljo,¹⁸ ki vključuje svobodno odločitev.¹⁹ Svobodna volja je sposobnost, da se odločimo in delujemo. Je bistvena za načrt odrešitve. Brez moralne svobodne volje se ne bi mogli učiti, napredovati ali se odločiti, da bomo eno s Kristusom. Zaradi moralne svobodne volje se »svobodno [lahko] odloč[imo] za svobodo in večno življenje«.²⁰ Na predzemeljskim svetu v nebesih je Očetov načrt vključeval svobodno voljo kot bistveni element. Lucifer se je uprl in »si prizadeval izničiti človekovo svobodno voljo«.²¹ Posledično je bil privilegij umrljivega telesa Satanu in tistim, ki so mu sledili, odvzet.

Druge predzemeljske duše so udejanjile svobodno voljo, tako da so sledile načrtu nebeškega Očeta. Duše, ki so blagoslovljene s tem, da se rodijo v to življenje smrtnikov, obdržijo svobodno voljo. Svobodno se lahko odločamo in delujemo, ne obvladujemo pa posledic. »Odločitve za dobro in pravičnost vodijo k sreči, miru in večnemu življenju, medtem ko odločitve za greh in zlo naposled pripeljejo do gorja in bede.«²² Alma je rekel: »[H]udobija nikoli ni bila sreča.«²³

V tem skrajno tekmovalnem svetu so stalna prizadevanja po tem, da bi blesteli. To, da si prizadevamo, da bi bili kar najboljši, je pravično in vredno prizadevanje. Skladno je z Gospodovim naukom. Prizadevanja, da bi druge ponižali ali jih razvrednotili ali jim na poti do njihovega uspeha delali prepreke, je v nasprotju z Gospodovim naukom. Za odločitev, da ravnamo v nasprotju z Božjimi zapovedmi, ne moremo kriviti okoliščin ali drugih.

V današnjem svetu se zlahka osredotočimo na materialni in poklicni uspeh. Nekateri ne vidijo več večnih načel in odločitev, ki imajo večni pomen. Modro od nas bi bilo, da bi upoštevali nasvet predsednika Russella M. Nelsona: »Razmišljajte celestialno.«²⁴

Najpomembnejše odločitve lahko sprejme skorajda vsak ne glede na talente, sposobnosti, priložnosti ali ekonomske okoliščine. Bistveno je poudariti, da je treba na prvo mesto postaviti odločitve glede družine. To je jasno v vseh svetih spisih. Pomislite na poročilo v Prvi Nefijevi knjigi, ko je Lehi »odšel v divjino. In zapustil je hišo in deželo svoje dediščine in svoje zlato in svoje srebro in svoje dragocenosti in s seboj ni vzel nič drugega, razen svoje družine.«²⁵

Ko se soočamo s spremenljivostjo življenja, se zgodi veliko dogodkov, nad katerimi imamo malo ali nobenega nadzora. V to kategorijo očitno lahko spadajo zdravstveni izzivi in nesreče. Nedavna pandemija covida-19 je hudo vplivala na ljudi, ki so vse delali prav. Na najpomembnejše odločitve lahko vplivamo. Če se vrnem v svoje misijonarske dni, je starešina Marion D. Hanks, naš predsednik misijona, od nas zahteval, da se na pamet naučimo del pesmi Elle Wheeler Wilcox:

Nadzor imamo v zadevah glede načel, obnašanja, izpolnjevanja verskih dolžnosti in pravičnega življenja. Za to, da bomo verovali v Boga Očeta in njegovega Sina Jezusa Kristusa, in ju častili, se odločimo sami.²⁷

Prosim, vedite, da ne zagovarjam manjšega zanimanja za izobraževanje ali poklic. Kar pravim, je, da ko se v prizadevanjih po izobrazbi in poklicu dvignemo nad družino ali nad to, da smo eno s Kristusom, so nehotene posledice lahko bistveno bolj neugodne.

Jasen in preprost nauk, podan v 20. razdelku Nauka in zavez, se nas dotakne in osupne, ker na široko razloži in pojasni svete duhovne pojme. Uči, da odrešitev pride, ko Jezus Kristus upraviči in posveti skesane duše zaradi Odrešenikove milosti.²⁸ Pripravi temelje za poglavitno vlogo njegovo odkupne daritve.

Prizadevati bi si morali, da bi v krog enosti vključili druge. Če želimo upoštevati opomin predsednika Russella M. Nelsona, naj zbiramo razkropljeni Izrael na obeh straneh tančice, moramo v svoj krog enosti vključiti druge. Predsednik Nelson je to tako lepo učil: »Na vsaki celini in morskih otokih se zveste ljudi zbira v Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Razlike med kulturami, jeziki, spoloma, rasami in narodnostmi postanejo nepomembne, ko zvesti stopijo na pot zavez in pridejo k našemu ljubemu Odkupitelju.«²⁹

Združujeta nas ljubezen in vera v Jezusa Kristusa in združeni smo kot otroci ljubečega nebeškega Očeta. Bistvo resnične pripadnosti je, da smo eno s Kristusom. Uredbi krsta in zakramenta, ki ju opredeljuje 20. razdelek Nauka in zavez, nas skupaj s tempeljskimi zavezami združujeta na posebne načine in nam omogočata, da smo eno v vsakem večnem pomembnem pogledu ter da živimo v miru in slogi.

Gotovo in trdno pričujem, da Jezus Kristus živi in da smo zaradi njegove odkupne daritve lahko eno s Kristusom. V svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.