Besede so pomembne

Bratje, sestre in prijatelji širom sveta, počaščen sem, da lahko nagovorim to ogromno občinstvo, med katerimi je veliko članov naše Cerkve in veliko prijateljev ter novih poslušalcev tega konferenčnega predvajanja. Dobrodošli!

Sporočila, izrečena za tem govorniškim pultom, so posredovana z besedami. Podana so v angleščini in prevedena v skoraj sto različnih jezikov. Osnova je vselej ista. Besede. In besede so zelo pomembne. Naj ponovim. Besede so pomembne!

So temelj našega povezovanja; predstavljajo naša prepričanja, moralne vrednote in poglede. Včasih govorimo besede, drugič poslušamo. Besede določajo ton. Izražajo naše misli, občutke in izkušnje, dobre ali slabe.

Na žalost so besede lahko nepremišljene, prenagljene ali žaljive. Ko jih enkrat izrečemo, jih ne moremo več vzeti nazaj. Lahko ranijo, kaznujejo, potolčejo in celo vodijo v uničujoča dejanja. Hudo nas lahko težijo.

Po drugi strani pa besede lahko slavijo zmago, prinašajo upanje in spodbudo. Lahko nas spodbudijo k premisleku, ponovnemu zagonu in preusmeritvi naše poti. Besede nam lahko odprejo um za resnico.

Predvsem zato so Gospodove besede pomembne.

V Mormonovi knjigi so prerok Alma in njegovo ljudstvo v starodavni Ameriki doživljali neskončne bitke s tistimi, ki niso upoštevali Božje besede, so postali trdosrčni in izpridili svojo kulturo. Zvesti bi se lahko borili, vendar je Alma posvaril: »In sedaj, ker je imelo pridiganje besede veliko težnjo, da je vodilo ljudi, da so delali to, kar je bilo pravično – da, imelo je močnejši učinek na um ljudi kakor meč ali kar koli drugega, kar se jim je zgodilo – zato je Alma menil, da je bolje, da preizkusijo učinkovitost Božje besede.«¹

»Božja beseda« prekaša vse druge izraze. Tako je že od stvarjenja zemlje, ko je Gospod spregovoril: »’Bodi svetloba!’ In nastala je svetloba.«²

Odrešenik nam v Novi zavezi takole zagotavlja: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle.«³

In takole: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem.«⁴

In Marija, Jezusova mati, je takole ponižno pričevala: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!«⁵

Če bomo verjeli in prisluhnili Božji besedi, se bomo približali Bogu. Predsednik Russell M. Nelson je obljubil: »Če boste preučevali njegove besede, boste vse bolj zmožni, da mu postanete podobni.«⁶

Mar si ne želimo, da bi bili vsi, kakor pravi hvalnica, »bolj blagoslovljeni in sveti – bolj podobni Odrešeniku«?⁷

Predstavljam si mladega Josepha Smitha, kako na kolenih posluša besede svojega Očeta v nebesih: »[Joseph, to] je moj ljubljeni sin. Poslušaj ga!«⁸

Poslušamo ga v besedah svetih spisov, ampak ali jim pustimo, da zgolj ostanejo na straneh, ali pa prepoznamo, da nam govori Gospod? Ali se spreminjamo?

»Poslušamo« ga v osebnih pričevanjih in navdihih Svetega Duha, v odgovorih na molitve in v tistih trenutkih, ko nam samo Jezus Kristus z močjo svoje odkupne daritve lahko dvigne bremena, nam nakloni odpuščanje in mir in nas obda »z rokami svoje ljubezni«.⁹

Drugič, besede prerokov so pomembne.

Preroki pričujejo o božanskosti Jezusa Kristusa. Učijo njegov evangelij in vsem izkazujejo njegovo ljubezen.¹⁰ Pričujem, da naš živi prerok, predsednik Russell M. Nelson, sliši in govori Gospodovo besedo.

Predsednik Nelson zna z besedami. Rekel je: »Vztrajajte na poti zavez«,¹¹ »Zbirajte Izrael«,¹² »Naj zmaga Bog!«,¹³ »Gradite mostove razumevanja«,¹⁴ »Zahvaljujte se«,¹⁵ »Poglobite vero v Jezusa Kristusa«,¹⁶ »Prevzemite odgovornost za svoje pričevanje«¹⁷ in »Postanite mirovniki«.¹⁸

Nedavno nas je prosil, naj razmišljamo »celestialno«. »Ko se soočate z dilemo,« je rekel, »razmišljajte celestialno!« Ko ste na preizkušnji zaradi skušnjave, razmišljajte celestialno! Ko vas življenje ali ljubljeni pustijo na cedilu, razmišljajte celestialno! Ko nekdo predčasno umre, razmišljajte celestialno. /…/Ko se nad vami zgrinjajo pritiski življenja, razmišljajte celestialno! /…/ Če boste razmišljali celestialno, se boste v srcu postopoma spremenili. /…/ [Na] preizkušnje in nasprotovanje [boste] začeli gledati v novi luči.«¹⁹

»Ko razmišljamo celestialno, vidimo stvari, »kakor v resnici so in /…/ kakor v resnici bodo«.²⁰ V tem svetu, obremenjenim z zmedo in prepiri, vsi potrebujemo ta vpogled.

Starešina George Albert Smith je veliko prej, preden je postal predsednik Cerkve, govoril o tem, naj podpiramo preroka in prisluhnemo njegovim besedam. Rekel je: »Obveza, ki jo sklenemo, ko dvignemo roko, /…/ je nadvse sveta. /…/ To pomeni, /…/ da bomo stali za njim, zanj molili /…/ in si prizadevali izvajati njegova navodila, kakor bo naročil Gospod.«²¹ Drugače rečeno, marljivo bomo delovali po prerokovih besedah.

Kot eden od petnajstih prerokov, vidcev in razodevalcev, potrjenih včeraj v naši svetovni Cerkvi, bi vam rad povedal o eni od svojih izkušenj glede izkazovanja podpore preroku in upoštevanju njegovih besed. Zame je bilo to precej podobno temu, kar je rekel prerok Jakob: »Slišal [sem] Gospodov glas, ki mi je govoril [v vsaki besedi].«²²

Oktobra lani sva bila z ženo Melanie v Bangkoku na Tajskem, kjer sem se pripravljal na posvetitev 185. templja Cerkve.²³ Zame je bila zadolžitev nadrealistična in sem začutil ponižnost. To je bil prvi tempelj na polotoku jugovzhodne Azije.²⁴ Vrhunsko je zasnovan – šestnadstropna zgradba z devetimi stolpi, »trdno zgrajena«,²⁵ da postane Gospodova hiša. Mesece sem premišljeval o posvetitvi. V dušo in misli se mi je usedlo to, da državo in tempelj pestujejo preroki in apostoli. Predsednik Thomas S. Monson je objavil tempelj,²⁶ predsednik Nelson pa posvetitev.²⁷

Posvetitveno molitev sem pripravil mesece prej. Te svete besede so bile prevedene v dvanajst jezikov. Bili smo pripravljeni. Vsaj tako sem mislil.

Noč pred posvetitvijo me je iz spanja prebudil nemiren občutek nujnosti glede posvetitvene molitve. Navdih sem poskušal potisniti na stran, misleč, da je molitev pripravljena. A Duh me ni pustil pri miru. Začutil sem, da manjkajo določene besede, in po božanskem navdihu sem jih prejel v razodetju ter sem nekam na konec molitve umestil naslednje besede: »Da bi vselej razmišljali celestialno, pustili, da v naših življenjih zmaga tvoj Duh, in si prizadevali, da bi bili mirovniki.«²⁸ Gospod me je opomnil, naj prisluhnem besedam živega preroka: »razmišljajte celestialno«, »naj zmaga Duh« in »prizadevajte si biti mirovniki«. Prerokove besede so pomembne za Gospoda in za nas.

In tretjič, tako zelo pomembne so naše besede. Verjemite mi, v našem svetu, prežetim s smejkoti,²⁹ so besede pomembne.

Naše besede so lahko spodbudne ali jezne, radostne ali zlobne, sočutne ali prezrte. V trenutku nepremišljenosti besede lahko zarežejo in boleče potonejo globoko v dušo – in tam ostanejo. Naše besede na spletu, v sporočilih, na družbenih omrežjih ali tvitih zaživijo po svoje. Bodite torej previdni, kaj rečete in kako to rečete. V naših družinah, zlasti pri možeh, ženah in otrocih, nas besede lahko povežejo ali pa med nami povzročijo razkol.

Naj vam predlagam dve preprosti besedi in eno besedno zvezo, ki jih lahko uporabimo, da izvlečemo želo iz težav in razlik, da drug drugega opogumimo in pomirimo.

»Hvala.«

»Oprosti.«

In »Rad te imam.«

Teh preprostih besed in besedne zveze ne prihranite za poseben dogodek ali nesrečo. Uporabljajte jih pogosto in iskreno, saj izkazujejo spoštovanje do drugih. Govorjenje postaja ceneno; ne sledite temu vzorcu.

»Hvala« lahko rečemo v dvigalu, na parkirišču, na tržnici, v pisarni, v čakalni vrsti ali sosedom ali prijateljem. »Oprosti«, lahko rečemo, kadar naredimo napako, zamudimo na sestanek, pozabimo na rojstni dan ali ko vidimo nekoga v bolečini. Rečemo lahko »rad te imam« in te besede nosijo sporočilo »mislim nate«, »mar mi je zate«, »tukaj sem zate« ali »pomeniš mi vse«.

Naj vam povem osebni primer. Možje, poslušajte. Sestre, to bo pomagalo tudi vam. Preden sem bil poklican, da v Cerkvi služim s polnim delovnim časom, sem službeno veliko potoval. Precej časa sem bil na oddaljenih koncih sveta. Ob koncu dneva sem, ne glede na to, kje sem bil, vedno poklical domov. Ko se je žena Melanie oglasila na telefon in sem ji poročal, se je najin pogovor vedno končal z besedami »ljubim te«. Te besede so mi vsak dan služile kot pristan za mojo dušo in moje obnašanje; predstavljale so zaščito pred hudobnimi namerami. Besede »Melanie, ljubim te« so izražale dragoceno zaupanje med nama.

Predsednik Thomas S. Monson je ponavadi rekel: »Utrditi moramo noge, prijeti roke, spodbuditi misli, navdihniti srca in rešiti duše.«³⁰ Z besedami »hvala«, »oprosti«, »ljubim te« bomo delali prav to.

Bratje in sestre, besede so pomembne.

Če se bomo »gostili s Kristusovimi besedami«³¹, ki vodijo v odrešitev, s prerokovimi besedami, ki nas vodijo in spodbujajo, in lastnimi besedami, ki govorijo o tem, kdo smo in kaj nam je ljubo, vam obljubljam, da se bodo na nas izlile moči nebes. »Kristusove besede vam bodo povedale vse, kaj naj bi delali.«³² Smo otroci nebeškega Očeta in on je naš Bog in pričakuje, da govorimo z »jezikom angelov«³³ z močjo Svetega Duha.³⁴

Rad imam Gospoda Jezusa Kristusa. On je po besedah preroka Izaija iz Stare zaveze »Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Večni Oče, Knez miru«.³⁵ Apostol Janez je jasno povedal, da je Jezus Kristus sam Beseda.³⁶

O tem pričujem kot apostol, poklican k božanskemu služenju Gospodu – da razglašam njegovo besedo – in poklican, da sem posebna Kristusova priča. V imenu Gospoda Jezusa Kristusa, amen.