Kweilo̧k Eo Eļap
Bwebwenato ko Raorōk
Eprōļ 2021 kweilo̧k eo eļap


Bwebwenato ko Raorōk

Kōj jejjab maron̄ kōttar an ajri ro nejid jide im make oktaktok. Oktaktok ilo jide ej jab juon pedped in katak an gospel eo an Jisōs Kraist.

Em̧ōj ke am̧ baj ļōmņak etke jej ņae etan Būraimere “Primary”? Ilo an et in iookļo̧k ekkatak ilo jetōb me ajri ro rej katak kaki ilo aer dik wōt, ippa ej barāinwōt juon kakeememej kōn juon m̧ool ekajoor. Ippān Jemedwōj Ilan̄, ajri ro rejjan̄in kar secondary—renej aolep iien pād ilo “primary.”1

Ej lōke kōj n̄an kaorōk, kautiej, im kōjparok er āinwōt ajri ro nejin Anij. Meļeļein jejāmin kōmetak er ilo ānbwin, naan, ak en̄jake ko ilo jabdewōt wāween, men̄e eļap illu im inepata. Ijeļo̧kin, jej kaorōk ajri ro, im kōm̧m̧an aolep men ko jemaron̄ kōm̧m̧ani n̄an bōbrae er jān nana in kakkure ko. Kōjparok eo aer ej men eo jinotata n̄an kōj—āinwōt bar E.2

Juon m̧am̧a im juon baba ro rem̧m̧an dettaer rekar jijet ilo tebōļ in m̧ōn̄ā eo aer im karōk kobban raan eo aer. Jān ettōņaak eo ilaļ, rekar ron̄ juon ainikien eļļaaj. Jinen ekar kajjitōk, “Ta in?”

Innem rekar ron̄ juon ainikien jan̄ ej itok jān ruum̧ in kiki eo an ļaddik eo nejier edik eo emān an iiō. Rekar ekairiir laļļo̧k ilo ettōņaak eo. Ijeņ rej lo ļaddik eo nejier ej babu laļ turin beet eo an. Jinen ekar kotake lōn̄tak ļaddik jidikdik in im kar kajjitōkin e ta eo ekar waļo̧k.

Ekar ba, “Ikar wōtļo̧k jān beet e.”

Ekar ba, “Etke kojaam kar wōtļo̧k jān beet e?”

Ekar kōm̧akūtkūt airan im ba, “Ijaje. Ij ļōmņak bōlen ikar jab lukkuun keraakļo̧k ioon beet e.

Ej kōn “lukkuun keraakļo̧k” me ikōņaan kōnono n̄an kōj ilo jibbon̄ in. Ej ad jeraam̧m̧an im eddo n̄an jipan̄ ajri ro “lukkuun keraakļo̧k” n̄an gospel eo an Jisōs Kraist. Im jejjab maron̄ jino ejjab to jān kiiō.

Elōn̄ iien ko raorōk im rejenolo̧k ilo mour ko an ajri ro ilo an m̧ōj kadede aer kōjparok er jān kareel ko an Setan. Ej iien eo ņe ilo aer jab jeļā em̧m̧an im nana im ejjeļo̧k aer jerawiwi.3 Ej juon iien ekwojarjar n̄an ro jinen im jemān ajri ro im ajri ro. Jej aikuj katakin ajri ro, kōn naan im waanjon̄ak, m̧okta im ālkin aer “tōpar iiō ko in bōk eddo im̧aan Anij.”4

Būreejtōn Henry B. Eyring ekar katakin: “Ewōr ad iien em̧m̧antata ippān ro reddik. Iien eo em̧m̧antata n̄an katakin ilo aer dik wōt, ilo an m̧ōj bōbraeik ajri ro jān kapo ko an rinana eo, im m̧okta jān an naan ko rem̧ool maron̄ pen n̄an er n̄an ron̄jake ilo ainikien kakkōt ko aer make.”5 Kain katakin in enaaj jipan̄ er kile kadkad eo ekwojarjar, kōttōpar ko aer, im kōjeraam̧m̧an ko reļļap me rej pojak n̄an er ilo aer kōm̧m̧ani bujen ko aer im bōk kain̄i ko ippānļo̧k iaļan bujen eo.

Kōj jejjab maron̄ kōttar an ajri ro jide im make oktaktok. Oktaktok ilo jide ej jab juon pedped in katak an gospel eo an Jisōs Kraist. Erom̧ āinwōt Rilo̧mo̧o̧r ej jāmin bōk jikin ilo jide. Lukkuun kōttōpar ilo iakwe, katakin, im kam̧ool emaron̄ jipan̄ ajri ro jino ilo iiō ko rej dik wōt n̄an en̄jake im̧we eo an Jetōb Kwojarjar. Jetōb Kwojarjar eaorōk n̄an naan in kam̧ool an ajri ro nejid kōn im oktaktok n̄an Jisōs Kraist; jej ikdeleel bwe ren “keememej E iien otemjej, bwe jetōb eo An en maron̄ pād ippāer.”6

Pija
Bwebwenato an Baam̧le

Ļōmņak kōn aorōk in iien bwebwenato ko an baam̧le kōn gospel eo an Jisōs Kraist, bwebwenato ko raorōk, me emaron̄ karuwaineneik Jetōb eo. N̄e jej bwebwenato rot in ippān ajri ro nejid, jej jipan̄ er ejaake juon pedped, “eo ej pedped em̧ool, pedped eo eļan̄n̄e [rej] ekkal ioon rej jamin bun̄.”7 N̄e jej kōkajoorļo̧k juon ajri, jej kōkajoorļo̧k baam̧le eo.

Ekōnono kein raorōk im remaron̄ tōl ajri ro n̄an:

  • Meļeļe kōn katak in ukweļo̧k.

  • Tōmak ilo Kraist, Nejin Anij eo Emour.

  • Kālet peptaij im bōk menin letok eo an Jetōb Kwojarjar n̄e ruwalitōk iiō rūtto.8

  • Im jar im “etetal ilo jejjet im̧aan Irooj.”9

Rilo̧mo̧o̧r ekar rōjan̄, “Kōn menin Ij lewōj n̄an eok juon kien, n̄an katakin men kein ilo ejjeļo̧k idadik n̄an ro nejimi.”10 Im ta eo Ekar kōņaan bwe jen katakin er ilo ejjeļo̧k idadik?

  1. Wōtlo̧k eo an Adam

  2. Pinmuur eo an Jisōs Kraist

  3. Aorōk in bar ļotak bar juon alen11

Elder D. Todd Christofferson ekar ba, “Ilo m̧ool rinana eo em̧ōņōņō eļan̄n̄e ro jinen im jemen rej likjab in katakin im kamineneik ajri ro nejier n̄an wōr aer tōmak ilo Kraist, bōk kam̧ool, im bar ļotak juon alen ilo jetōb.”12

Ilo Oktan, Rilo̧mo̧o̧r enaaj jipan̄ ajri ro “likūt [aer] lōke ilo Jetōb eo ej tōlļo̧k n̄an kōm̧m̧an em̧m̧an.”13 N̄an kōm̧m̧an āindein, jemaron̄ jipan̄ ajri ro kile n̄e rej en̄jake Jetōb im ilo jeļā kālet ta kōm̧m̧an ko me rej kōm̧m̧an bwe en jako Jetōb eo. Kōn menin rej ekkatak n̄an ukweļo̧k im bar ro̧o̧lļo̧k n̄an meram eo kōn Pinmuur eo an Jisōs Kraist. Menin ej jipan̄ kōketak ājmour ilo jetōb.

Jemaron̄ m̧ōņōņō ilo ad jipan̄ ajri ro nejid kajoor ilo jetōb ilo jabdewōt iiō. Ejjab aikuj bwe en lukkuun pen ak iien aitok. Epidodo, bwebwenato ilo iakwe emaron̄ tōl ajri ro n̄an jeļā ejjab kōn wōt ta eo rej tōmake, ak eļap an aorōk, etke rej tōmake. Bwebwenato ilo iakwe, ej kōm̧m̧an ilo jejjetin, emaron̄ tōl er n̄an meļeļe ļo̧k im n̄an uwaak ko. Jen jab kōtļo̧k an em̧m̧an in electronic device ko bōbraeik kōj jān katakin im ron̄jake ajri rein nejin im kalimjōk mejāer.

Pija
Bwebwenato an Juon Mama-im-Leddik eo Nejin

Iien ko jet rem̧m̧an n̄an bwebwenato ko raorōk remaron̄ bōk jikier ilo ad kōm̧m̧an role-play. Ro uwaan baam̧le eo remaron̄ kōm̧m̧an arin juon tōre kōtōnn̄e repo ak rellu n̄an kōm̧m̧ane juon kālet enana. Kain m̧akūtkūt rot in emaron̄ kōkajoorļo̧k ajri ro n̄an kōppopo ilo juon tōre epen. N̄an waanjon̄ak, jemaron̄ kōm̧m̧an arin innem kōnono kake ilo ad kajjitōkin ajri ro ta eo renaaj kōm̧m̧ane:

  • Eļan̄n̄e rej po n̄an kakkure Naan in Māletlet.

  • Eļan̄n̄e rej po n̄an alooji pija ko renana.

  • Eļan̄n̄e rej po n̄an riab, kwoot, ak aņokņak.

  • Eļan̄n̄e rej ron̄ juon men jān juon m̧ōttaer ak juon rūkaki ilo jikuuļ me ej jum̧ae tōmak ko aer ak aorōkier.

Ilo aer kōm̧m̧an arin innem kōnono kaki, ijjelo̧kin aer po ilo aer jab pojak ilo juon tōre in ippān doon enana an ro m̧ōttaer, ajri ro remaron̄ bōbraeik er kōn “tōrak in tōmak eo kake kom̧ [renaaj] maron̄ kuni aolep made kijeek ko an rinana.”14

Juon m̧ōtta eo elukkuun epaake eō ekar ekkatak katak in eaorōk āinwōt juon eo me 18 iiō rūttoon. Ļein ekar pād ilo jarin tariņae eo an United States ilo iien pata eo ikōtaan United States im Vietnam. Kar jitōn̄e bwe en pād ilo juon kaminene an infantry n̄an erom̧ juon ritariņae ej pād im̧aan tata in ļain eo. Ekar kōmeļeļeiki ke kaminene eo ekar lukkuun kamōkmōk. Ekar kōmeļeļeik rūkaki in kaminene eo an āinwōt eken̄tanaan im ejjeļo̧k an tūriam̧o.

Juon raan kurup eo an rekar aikuj kaņōk nuknuk in tariņae ko, tallōn̄e toļ ko ilo an lukkuun ļap bwil. Rūkaki in kaminene eo aō ekar kajju ļam̧ōj im ba jillaļļo̧k im babu laļ im jab m̧akūtkūt. Rūkaki eo ekar lukkuun lale jekdo̧o̧n jidik wōt em̧akūtkūt. Jidik wōt em̧akūtkūt naaj pād ilo kaje kileplep tokālik. Kurup eo ekar lukkuun en̄taan elōn̄ļo̧k jān ruo awa ko ilo an ļap bwil ippān aer lukkuun illu im en̄jake an ritōl ro aer kalijōkļo̧k.

Elōn̄ allōn̄ ko tokālik, eo m̧ōttam ekar kiiō tōl kurup eo an ilo bulōn mar ko ilo Vietnam. Menin ekar m̧ool, ejjab kaminene eo wōt. Rekar jino ron̄ ainikien aer bu jān ijoko lōn̄ ilo wōjke ko ilo melan jikin eo. Aolep kumi in tariņae eo rekar kajju babu ioon laļ.

Ta eo rinana eo ej kappukote? Em̧akūtkūt. Jidik wōt em̧akūtkūt renej kajju bu. Eo jera ekar ba bwe ilo an kar babu im menokadu im jab em̧akūtkūt ilo laļ ilo būlōn̄ mar ko, kōttar an marok ium̧win juon iien eaitok, ļōmņak ko an rekar erreilikļo̧k n̄an kaminene ko an. Ekar keememej an kar lukkuun dike kaminene ko an rūkaki eo. Kiiō, ekar en̄jake eļap kam̧m̧olool—kōn ta eo kar katakin e kake im wāween an kar kōpooj e n̄an tōre in eaorōk. Rūkaki in kaminene eo ekar lukkuun kōpooj eo m̧ōttam im kurup eo an kōn juon maron̄ n̄an jeļā ta eo n̄an kōm̧m̧ane n̄e tariņae eo enanaļo̧k. Ekar, ilo m̧ool, lo̧mo̧o̧ren mour an eo m̧ōttam.

Ewi wāween ad maron̄ kōm̧m̧ane ejja menin wōt n̄an ajri rein nejid ilo jetōb? Eto m̧okta jān aer kar deļon̄e mour in tariņae, ewi wāween ad lukkuun kajjieon̄ n̄an katakin, kōkajoorļo̧k im kōpooj er?15 Ewi wāween ad karuwaineneik er n̄an “lukkuun keraakļo̧k”? Jejjab ke kar kōņaan bwe ren “menokadu” ilo juon jikin ekkatak em̧m̧an ilo m̧weo ijjeļo̧k an toorļo̧k bōtōktōkier ilo jikin tariņae

Ilo aō reilikļo̧k, ekar wōr iien ko ke ļeo pāleeō im n̄a kom̧ro kar en̄jake āinwōt kom̧ro rūkaki in kaminene ilo am̧ro kijorjor in jipan̄ ajri ro nejim mour kōn gospel eo an Jisōs Kraist. Rikanaan Jekab āinwōt ekar bar kwaļo̧k ejja kain en̄jake kein wōt ke ekar ba: “ikōņaan jeraam̧m̧an eo n̄an jetōb ko ami. Aaet, inepata eo aō eļap kōn kom̧; im kom̧ jeļā bwe ekar āindein wōt.”16

Āinwōt ajri ro rej ekkatak im eddōkļo̧k, tōmak eo aer naaj idajon̄jon̄i. Ak ilo aer kar lukkuun kōppopo, remaron̄ eddōkļo̧k ilo tōmak, peran, im lōke, aaet ilo bwiljin jum̧ae ko reļļap.

Alma ekar katakin kōj n̄an “kōpooj ļōmņak ko [an] ro nejier.”17 Jej kōpooj diktak in epepen eo n̄an erom̧ jet rijojomar tōmak ilju im jekļaj, n̄an meļeļe “bwe [rej] anemkwōj n̄an kōm̧m̧an n̄an [er make]—n̄an kāālet iaļ n̄an mej indeeo ak iaļ n̄an mour indeeo.”18 Ajri ro rej aikuj meļeļe kōn m̧ool in em̧m̧an: mour indeeo ej juon men ebōd n̄an bōd kake.

Bōlen menin aikuj ko ad reļam waan rej bwebwenato ko rem̧m̧an ippān ajri ro nejid n̄an jipan̄ er “m̧ōņōņō ilo naan ko an mour indeeo” kiiō, bwe ren maron̄ lan̄lōn̄ kōn “mour indeeo ilo laļ eo ej itok, em̧ool aiboojoj indeeo.”19

Ilo ad kōkaajririki im kōpooj ajri ro nejid, jej kōtļo̧k anemkwoj in kālet ko aer, jej iakwe er kōn aolepān buruōd, jej katakin er kien ko an Anij im menin letok eo an ukweļo̧k, im jej jāmin, bar,, ebweer jān er. Ālkin aolep men kein, ejjab ke wāween eo an Irooj epād ippādwōj kajjojo?

Jen bun̄maanļo̧k kōn juon dim ilo Kraist, jeļā bwe jemaron̄ bōk “juon kōjatdikdik emeram”20 kōn ad Rilo̧mo̧o̧r eo ej iakwe.

Ij kam̧ool bwe E ej aolep iien uwaak eo. Ilo āt eo ekwojarjar etan Jisōs Kraist, amen.

Kakeememej ko

  1. Lale 3 Nipai 17:23–24.

  2. Lale Michaelene P. Grassli, “Behold Your Little Ones,” Ensign, Nov. 1992, 93: “To me, the word behold is significant. Meļeļein eļapļo̧k jen ad ‘kalimjōke im loe.’ Ke Irooj ekar katakin riNipai ro n̄an ‘lo’ lo ajri jiddik ro, Ij tōmak ekar ba n̄an er n̄an leļo̧k aer n̄an ajri ro nejier, n̄an lale im kōļmenļo̧kjeņ kake er, n̄an kalimjōk er ilōn̄inļo̧k kōn wōn er kiiō im lale wōn eo remaron̄ erom̧ indeeo.”

    Bar lale Russell M. Nelson, “Listen to Learn,” Ensign, May 1991, 22: “N̄an tōl ajri ro kōn kajoor ej wāween eo an Setan, ejjab Rilo̧mo̧o̧r. Ejjab, ejjab lukkuun nejid ajri rein nejid. Eddo eo ad kōj m̧am̧a im baba ej n̄an iakwe er, n̄an tōl er, im n̄an kōtļo̧k er.”

  3. Lale Katak im Bujen Ko 29:46–47.

  4. Katak im Bujen Ko 20:71.

  5. Henry B. Eyring, “The Power of Teaching Doctrine,” Liahona, July 1999, 87.

  6. Katak im Bujen Ko 20:79.

  7. Hilamōn 5:12.

  8. Lale Katak im Bujen Ko 68:25; bar lale Laajrak in Tōmak Ko 1:4.

  9. Katak im Bujen Ko 68:28.

  10. Moses 6:59; eoon eo eaorōk kar kobaiktok.

  11. Lale Moses 6:59; bar lale Katak im Bujen Ko 20:29–31.

  12. D. Todd Christofferson, “Etke Jej M̧are, Etke Jej Baam̧le?,” Liaona, Māe 2015, 52.

  13. Lale Katak im Bujen Ko 11:12–13; bar lale Katak im Bujen Ko 93.

  14. Katak im Bujen Ko 27:17; eoon eo eaorōk kar kobaiktok; bar lale Marion G. Romney, “Home Teaching and Family Home Evening,” Improvement Era, June 1969, 97: “Setan, ad rikōjdat, ej lukkun kajjieon̄ kakkure im jum̧ae men ko rejim̧we. Kajoor ko an rekanooj ļap. Ajri ro nejin im jodikdik rej ro ej unleplep in kōttōpar eo an n̄an kakkure er. Aolep jikin rej ioone men nana ko im karōk ko me rej kōmetak im kakkure er. Aolep jikin rej jeor n̄an e, rej ioon men ko renana, im karōk retao̧ n̄an m̧oņe im n̄an kakkure aolep men ko rekwojarjar im aolep pedped in katak ko rejim̧we. … Eļan̄n̄e jekōņaan bwe ajri ro nejid ren kajoor n̄an anjo̧ jān aujiid ko an setan, rej aikuj bwe jen katakin im kamineneik er ilo m̧ōko, āinwōt an Irooj kar katakin.”

  15. Lale Russell M. Nelson, “Children of the Covenant,” Ensign, May 1995, 32:

    “Iiō ko remootļo̧k āinwōt juon rijikuuļ in taktō eo edik ikar lo elōn̄ rinan̄inmej ro kar jelet er kōn nan̄inmej ko me ewōr kiiō kein aer bōbrae. Rainin epidodo ad wā in bōbrae kajjojo armej ņae jekjek ko me kar jinoin rekar kauwōtata—im armej rej mej jāni. Juon wāween an taktō bōbrae armej jān nan̄inmej rej leļo̧k wā in bōbrae. Naan in inoculate elukkun ekaitoktoklimo. Ej itok jān ruo naan in kajin latin: ej, meļeļein ‘ilowan’; im oculus, meļeļein ‘mej.’ Verb n̄an naan eo inoculate, kōn menin, lukkuun meļeļein ‘n̄an mejmej karuo’—n̄an lale er jān jorrāān.

    “Juon nan̄inmej in polio emaron̄ kawutamweik ak kakkure ānbwinnid. Juon nan̄inmej in jerawiwi emaron̄ kawutamweik ak kakkure jetōb eo. Jorrāān ko jān nan̄inmej in polio remaron̄ kiiō bōbrae kōn wā in bōbrae ko, ak jorrāān ko jān jerawiwi emenin aikuj wāween bōbrae ko jet. Taktō ro rejjab maron̄ kōmour kōj jān jerawiwi. Kōjparok ilo jetōb ej jān Irooj wōt—im ilo wāween eo an make. Jisōs ej kālet bwe en jab wā in bōbrae jān nan̄inmej, ak n̄an kipel im katakin n̄an tōmak. Wāween eo An ejjab kōjerbal wā n̄an bōbrae nan̄inmej; ej kōjerbal katakin katak ko ekwojarjar—juon ‘mej ilowa’ ej kajeikiik—n̄an kōjparok jetōb ko indeeo an ajri ro nejin.”

  16. 2 Nipai 6:3.

  17. Alma 39:16.

  18. 2 Nipai 10:23.

  19. Moses 6:59; eoon eo eaorōk kar kobaiktok.

  20. 2 Nipai 31:20.