Kweilo̧k Eo Eļap
Jojomare Jemānāe Eo Ad Kar Im̧weo Ekwojarjar
Eprōļ 2021 kweilo̧k eo eļap


Jojomare Jemānāe Eo Ad Kar Im̧weo Ekwojarjar

Tōmak eo ad ilo im̧we eo ekwojarjar ej leļo̧k n̄an Armej ro Rekwojarjar ilo Raan Ko Āliktata juon eddo āinjuon n̄an kautiej im bōbrae Jemānae eo an United States im pedped in katak ko an jemānāe.

Ilo tōre in ekainepata, ikar en̄jake n̄an ekōnono kōn Jemānāe eo eim̧we an United States. Jemānāe in ewōr an aorōk āinjuon n̄an membōr ro ad ilo United States, bōtaab ej barāinwōt juon m̧ōņōkjān eo jemānāe ko laļ ko ipeļaakin laļ in rej ļoore.

I.

Jemānāe ej juon pedped an kien. Ej letok ļōm̧ān im jon̄ak ko n̄an kōjerbal kajoor ko an kien. Jemānāe eo an United States ej juon jemānāe eo erūtto tata kar je me kōjerbale wōt rainin. Men̄e ilo jinoin tata kar ukukōte jān juon oran eo edik an jukjuk in pād ko, ejjab to ekar erom juon m̧ōņōkjān n̄an aolepān laļ in. Rainin, aolep laļ ijello̧kin wōt jilu kar ļoor jemānāe ko kar je.1

Ilo ennaan kein ijjab kōnono n̄an jabdewōt political party ak kumi ko jet. Ij kōnono ilo etan jemānāe eo an United States, eo ikar ekkatak kake elōn̄ļo̧k jān 60 iiō ko. Ij kōnono jān iminene eo aō āinwōt juon law clerk n̄an chief justice eo an United States Superme Court. Ij kōnono jān 15 iiō ko aō āinwōt juon professor in law, im 3½ iiō ko in aō āinwōt juon justice ilo Utah Supreme Court. Eo aorōk, ij kōnono jān 37 iiō ko āinwōt juon Rijilōk an Jisōs Kraist, bōk eddo in ekkatak meļeļe eo an Jemānāe eo eim̧we an United States n̄an jerbal eo an Kabun̄ eo An kar kōjepļaaktok.

Jemānāe eo an United States ejej uwaan kōnke Anij ekar kwaļo̧k bwe Ekar “kajutak” e “dāpiji kōn jim̧we ko im oņaake an aolep kanniōk” (Katak im Bujen Ko 101:77; lale barāinwōt eoon 80). En̄in ej unin an jemānāe in juon n̄ūrbōktak n̄an Kabun̄ eo an Jisōs Kraist im Armej ro Rekwojarjar ilo Raan Ko Āliktata ilo aolepān laļ in. Jekdo̧o̧n n̄e ak ekōjkan an pedped in katak ko an aikuj kōjerbali ilo laļ ko jet an laļ in ej n̄an er n̄an kāālet.

Ta kar jibadbad eo an Anij ilo ejake Jemānāe eo an United States? Jej loe ilo katak eo an anemkwoj in kāālet eo an mour in. Ilo iiō ko jon̄oul m̧oktata an Kabun̄ eo kōjepļaaktok, membōr ro an ilo tōrerein ituiiōn̄ in Amedka kar en̄taan kōn kakkure ilo ittiņo̧ im lo̧bwilej. Jimetta in menin ekar kōnke aer jum̧ae n̄an rikōm̧akoko an armej me ilo tōre eo ekar waļo̧k ilo United States. Ilo jekjek kein rekabūrom̧ōjm̧ōj, Anij ekar kwaļo̧k kōn Rikanaan Josep Smith m̧ool ko indeeo kōn An katak.

Anij ekar leļo̧k n̄an ajri ro Nejin anemkwoj in kāālet ilo mour in—kajoor n̄an kāālet im n̄an jerbal. Jekjek eo ikdeelel eļap tata n̄an kōjerbal anemkwoj in kāālet jab in ej anemkwoj eo eļap n̄an em̧m̧aan ro im kōrā ro n̄an jerbal ekkar n̄an kāālet ko aer make. Innām, revelesōn eo ej kōmeļeļeik, “armej otemjej en maron̄ uwaak kōn jero̧wiwi ko an make ilo raan in ekajet” (Katak im Bujen Ko 101:78). “Kōn menin,” Irooj ekar kwaļo̧k, “ej jab jim̧we bwe jabdewōt armej en pād ilo ineen kōm̧akoko n̄an bar juon” (Katak im Bujen Ko 101:79). Ealikkar bwe ej meļeļe bwe rikōm̧akoko an armej ejjab jim̧we. Im ekkar n̄an ejja pedped in katakin in wōt, ebōd bwe en ejjeļo̧k ainikien rilaļ eo ilo jokāālet eo kōn ritōl ro aer ak kōm̧m̧ani kakien ko aer.

II.

Tōmak eo ad ej bwe Jemānāe eo an United States ekar im̧we ilo ekwojarjar ejjab meļeļe aolep naan ko im eoon ko rekar itok kōn revelesōn ekwojarjar, ko āinwōt eoon ko rej kwaļo̧k jete oran rikweļo̧k ro rej itok jān kajjojo state ko ak dettan iiō eo an kajjojo.2 Jemānāe eo ekar jaba “juon peba ekar jab dedeļo̧k an kōm̧m̧an,”Būreejtōn J. Reuben Clark ekar ba. “Ilo jekjek eo juon,” ekar kōm̧eļeļeik, “jej tōmak bwe ej aikuj eddōkļo̧k im ererak n̄an tōpar aikuj ko rej okoktak an juon laļ eo ej eddōkļo̧k.”3 N̄an waanjon̄ak, oktak ko reim̧we n̄an kabōjrak kōm̧m̧an rikōm̧akoko im leļo̧k n̄an kōrā ro jim̧we eo n̄an bout. Mekata, jejjab lo im̧we eo ilo aolep jokāālet ukōti jān Superme Court eo.

Ij tōmak Jemānāe eo an United States epād ie kōpetata in ļalem pedped in katak ko reim̧we rekwojarjar.4

Juon ej pedped in katak eo me unjen kajoor in kien ej armej ro. Ilo juon iien ke mālim in tōl aolep kar ļōmņak ekar itok jān ijjitōn̄ kwojarjar eo an kiin̄ ro ak jān kajoor in jarin tariņae, leļo̧k kajoor in tōl eo an armej ro ekar dedeļo̧k. Pholosopher ro raar jojomare menin, bōtaab Jemānāe eo an United States ekar m̧oktata kōjerbale. Kajoor in tōl eo ilo armej ro ekar jab meļeļe in bwe mob ro ak kumi in armej ro jet remaron̄ bōk koņaer n̄an kōleļņo̧n̄ ak kipel kien n̄an kōm̧m̧akūt. Jemānāe eo ekar kajutak juon jemānae in kien anemkwoj aolep rej bout n̄an kāālet rikweilo̧k ro aer, ijo armej ro rej kōjerbal kajoor eo aer kōn kāālet rikweilo̧k ro aer.

Pedped in katak eo eim̧we kein karuo ej oktak in kajoor in ijjitōn̄ eo ikōtaan laļ eo im state ko an rej ejake laļ eo. Ilo federal system eo ad, pedped in katak in ekāāl ekar jab waļo̧k ilo kien ko m̧oktaļo̧k ekar jet iien oktak jān oktak ko reim̧we, āinwōt ko raar kabōjrak kōm̧m̧an rikōm̧akoko im leļo̧k jim̧we ko n̄an bout n̄an kōrā ro, kar kōnono kaki im̧aanļo̧k. Men eo aorōk, Jemānāe eo an United States ej kom̧m̧an jon̄an an kien eo ioļap kōjerbal kajoor ko kar lukkuun kōmeļeļeik ak jān kajoor ko rej kwaļo̧k jem̧ļo̧k eo pedped ioon ta eo kar je, im ej leļo̧k aolep kajoor in kien ko jet “n̄an kajjojo States, ak n̄an armej ro.”5

Bar juon pedped in katak eim̧we ej kōjenolo̧k eo an kajoor ko. Elōn̄lo̧k jān buki iiō ko m̧okta jān 1787 Constitutional Convention eo ad, English Parliament eo ekar jino kōjpelļo̧k mālim eo n̄an kōm̧m̧an kakien im mālim in kakien eo ke raar kipel jet kajoor jān kiin̄ eo. Im̧we eo ilo convention eo an Riamedka ekar n̄an kōmaron̄ kajoor ko remakeļo̧k an executive, legislative, im judical bwe ra kein jilu ren maron̄ kōm̧m̧an jon̄an kajoor eo an kajjojo m̧ōttan ko jet an kien.

Pedped in katak eo kein kemān ej ilo kōro̧ro eo an kallim̧ur ko jim̧we ko kajjojo armej im jon̄ak ko rein juon ilo mālim an kien ilo Bill of Rights eo, kar bōke kōn oktak ko jilu wōt iiō ko ālkin an Jemānāe kar jino bōk jikin. Bill of Rights eo ekar jab kāāl. Ijin im̧weo eo ekar ilo kamineneik kōjerbal pedped in katak ko kar jino ilo England, jino ippān Magna Carta. Rijeje ro an Jemānāe eo raar jeļā kōn men kein kōnke jet iaan peba ko kar leļo̧k jim̧we ko n̄an jukjuk in pād ko jinoin tata n̄an mour.

An jako Bill of Rights eo, Amedka ebar kar maron̄ jerbal āinwōt juon laļ eo ekar waļo̧k Jepļaaktok eo an gospel eo, eo ekar jino jiln̄uul iiō ko tokālik. Ekar wōr juon im̧weo ekwojarjar ilo eoon ko m̧oktata me kwoj jab aikuj in uwaan juon kabun̄ bwe kwon pād ilo juon public opiij,6 bōtaab kakobaba eo an anemkwoj in kabun̄ im kōm̧m̧an bwe en ejjeļo̧k juon kabun̄ an aolep ilo First Amendment eo raar aorōk. Jej barāinwōt lo im̧weo ekwojarjar eo ilo First Amendment kōn anemkwoj in kōnono eo im press im ilo kōjparok ko an juon make ilo oktak ko jet, eo āinwōt n̄an liakeļo̧k ko kōn criminal.

Pija
Kōj armej ro

Ļalem im āliktata, ij lo im̧weo ekwojarjar eo ilo jibadbad eo aorōk an aolepān Jemānāe eo. Jej aikuj in kakien jān kien im ejjab jān kajjojo, im etta eo ad n̄an Jemānāe eo ej pedped in katak ko im jekjek ko, ejjab n̄an jabdewōt ritōl ro ilo opiij. Ilo wāween in, aolep armej rej jon̄an wōt juon im̧aan kien. Pedped in katak kein rej pinejļo̧k ikdeelel eo n̄an kakien kōn aolep kajoor me ekar kakkure kien anemkwoj ilo jet laļ ko. Rej barāinwōt meļeļe in bwe ejjeļo̧k iaan ra ko jilu an kien rej aikuj kajoorļo̧k jān eo juon ak bōbrae ro jet jān kōm̧m̧ani jerbal ko aer rekkar ilo jemānāe eo n̄an lale doon.

III.

Jekdo̧o̧n pedped in katak ko reim̧we rekwojarjar an Jemānāe eo an Uninted States, n̄e kōjerbale jān armej jab wānōk ro jibadbad eo aer ejelet ejjab aolep iien bōke. Unin kōnono eo aorōk kōn kōm̧m̧an kien, ko āinwōt jet kien ko rej kakien jemjerā ko an baam̧le, em̧ōj būki jān states ko jān federal government eo. First Amendment eo kōn kallim̧ur kōn anemkwoj in kōnono ekar wōr juon men me ekar kōm̧ōjņo̧ikļo̧k jān kakkure an kōnono eo ejjab bun̄bun̄. Pedped in katak eo ej kōjpelļo̧k kajoor ko raar aolep iien pād ium̧we kipel kōn dikļo̧k im jiōbtok eo kōn an juon raan kein kōjerbal ak jolete kajoor eo kappeik n̄an bar juon.

Ebar wōr kamijak ko me rej kajjieon̄ joļo̧k pedped in katak ko reim̧we an Jemānāe eo an United States. Jekjek in ejake eo an Jemānāe eo ej makunļo̧k kōn kijejeto ko n̄an bōk jikin kōn ļōmņak ko rebun̄bun̄ kiiō ilo juon jukjuk in pad āinwōt juon un kōn kar kajutake, ijello̧ikin aenmkwoj eo im kien e make. Mālim eo an Jemānāe eo ej kōjaorōkļo̧k n̄e rijibadōk ro ak ritōl ro rej kowaan pedped in katak ko an. Utiej eo im kajoor eo an Jemānāe eo ej dikļo̧k jān ro me rej watōke āinwōt juon teej in tiljek ak juon kōkajkaj an rikien, ijello̧kin m̧ōņōkjān eo an eļap āinwōt juon unjān jipan̄ an kōmālim eo n̄an im jon̄an ko ilo mālim an kien.

IV.

Tōmak eo ad ilo im̧we eo ekwojarjar ej leļo̧k n̄an Armej ro Rekwojarjar ilo Raan Ko Āliktata juon eddo āinjuon n̄an kautiej im bōbrae Jemānāe eo an United States im pedped in katak ko an jemānāe jekdo̧o̧n ia jej mour ie. Jej aikuj lōke ilo Irooj im ļōmņak em̧m̧an kōn ilju im jekļaj eo an laļ in.

Bar ta Armej ro Rekwojarjar ilo Raan Ko Āliktata ren kōm̧m̧ane? Jej aikuj jar n̄an Irooj bwe en tōl im kōjeraam̧m̧an aolep laļ ko im ritōl ro aer. Menin ej m̧ōttan pedped in tōmak ko ad. Tōmak ilo tōl an būreejtōn ro ak ripepe ro7 aaet jab kōm̧m̧an kabbōjrak n̄an jum̧ae eo ad n̄an kajjojo kien im kakien ko. Ej menin aikuj bwe jen kōjerbal kareel eo ad ilo jekjek eo em̧m̧an im aenōm̧m̧an ilowaan wōt m̧ōņōkjān an jemānāe ko ad im kakien ko rekkr. Ilo unin kōnono ko jej bōk kuņaad ie, jej aikuj jipan̄ ro rejjab errā bwe ren errā.

Ebar wōr jerbal ko me rej m̧ōttan kōjparok Jemānāe eo kar im̧we. Jej aikuj ekaktak im jojomare pedped in katak ko kar im̧we an Jemānāe eo. Jej aikuj kappukōt im rie armej ro rōlo̧ļe im em̧m̧an me renaaj rie pedped in katak ko ilo jerbal ko aer ilo̧bwilej.8 Jej aikuj rilaļ ro rōkapeel me rej niknik ilo kōm̧m̧an bwe kareel eo ad en en̄jake ilo jerbal ko aer ilo kien.

Ilo United States im ilo kien anemkwoj ko jet, kareel in politic ej kōjerbal jān jibadōk opiij (eo kōmij kōketak), kōn bout, jipan̄ ikkijien jāān, jān uwaan im jerbal ilo political party ko, im jān kōnono ko rej kōm̧m̧an n̄an rikien ro, bade ko, im rijibadōk ro. N̄an an jetjet an jerbal, kien anemkwoj ej aikuji aolepān men kein, bōtaab juon rilaļ eo ej niknik ejjab aikuj in leļo̧k aolepāer.

Elōn̄ political unin kōnono ko, im ejjab party, m̧ōņōkjān, ak ejjeļo̧k kajjojo rijibadōk emaron̄ kabun̄ būruōn aolep kōņaan an juon make. Kōn menin kajjojo rilaļ ej aikuj jokāālet ewi wōt unin kōnono ko raorōk tata n̄an e ilo jabdewōt iien ejenolo̧k. Innām membōr ro rej aikuj pukōt im̧we eo kōn ekōjkan aer kōjerbal kareel eo aer ekkar n̄an menin kōttōpar ko raorōk tata an kajjojo. Jekjek in ejjamin naaj pidodo. Emaron̄ aikuj in ukōt bade eo kwoj rejtake ak kāālet ko kōn rijibadōk, em̧ool jān iien ekāālel n̄an iien ekāālel.

Kain m̧akūtkūt rōt in an juon make enaaj jet iien aikuji ribout ro n̄an rejtake rijipbadōk ro ak political bade ko ak m̧ōņōkjān ko me jerbal ko jet rejjab maron̄ kōmālim.9 En̄in ej juon un jej kōketak membōr ro ad n̄an bōjrak jān ekajete doon ilo jekjek ko an politic. Jej aikuj jab n̄an jidik kean̄ bwe juon Armej ro Rekwojarjar ilo Raan-ko Āliktata etiljek ejjab maron̄ uwaan juon bade ak bout n̄an juon rijibadōk. Jej katakin pedped in katak ko rejim̧we im kōtļo̧k bwe membōr ro ad ren kāālet ekōjkan karōk im kōjerbal pedped in katak ko ilo unin kōnono ko kwaļo̧ki jān iien n̄an iien. Kōmij barāinwōt akweļap, im jej kajjitōk ippān ritōl ro ad ijo jokwe ie n̄an akweļap, bwe kāālet ko kōn politic im ko rej iookļo̧k ren jab unin kōnono eo an katakin ko ak jojomar ilo jabdewōt kweilo̧k ko an Kabun̄ in.

Kabun̄ eo an Jisōs Kraist im Armej ro Rekwojarjar ilo Raan-ko Āliktata renaaj, aaet, kōjerbal jim̧we eo an n̄an rie ak jum̧ae jet legislative elmakot ko me jej tōmak renaaj jelet kōjerbal anemkwoj in kabun̄ eo ak itok limo ko raorōk an doulul ko an Kabun̄ in.

Ij kam̧ool kōn Jemānāe ekwojarjar eim̧we an United States im jar bwe kōj ro me rej kile Armej ro Ekwojarjar eo ekar im̧we enaaj aolep iien kōjparok im bōbrae pedped in katak ko an rem̧m̧an. Ilo etan Jisōs Kraist, amen.

Kakeememej ko

  1. Lale Mark Tushnet, “Constitution,” in Michel Rosenfeld and András Sajó, eds., The Oxford Handbook of Comparative Constitutional Law (2012), 222. Laļ ko jilu rekar je juon wōt peba in jemānāe ko rej United Kingdom, New Zealand, im Israel. Kajjojo iaer ewōr aer iminene ko rekajoor kōn jemānāe, men̄e oktak ko ilo kien rejjab pād wōt ilo juon peba.

  2. Lale United States Constitution, article 1, section 2.

  3. J. Reuben Clark Jr., “Constitutional Government: Our Birthright Threatened,” Vital Speeches of the Day, Jan. 1, 1939, 177, quoted in Martin B. Hickman, “J. Reuben Clark, Jr.: The Constitution and the Great Fundamentals,” in Ray C. Hillam, ed., By the Hands of Wise Men: Essays on the U.S. Constitution (1979), 53. Brigham Young ekar kōm̧m̧ane juon jekjek ejja āinwōt kōn Jemānāe eo, katakin bwe riejaak ro ren “kajutak pedped eo, im ekar ālkin epepen ko n̄an katakin kile ejake” (Discourses of Brigham Young, sel. John A. Widtsoe [1978], 359).

  4. Men kein ļalem reier wōt bōtaab rejjab jokkun wōt n̄an ko elmakoti ilo J. Reuben Clark Jr., Stand Fast by Our Constitution (1973), 7; Ezra Taft Benson, “Our Divine Constitution,” Ensign, Nov. 1987, 4–7; and Ezra Taft Benson, “The Constitution—A Glorious Standard,” Ensign, Sept. 1987, 6–11. Lale, ilo m̧ool, Noel B. Reynolds, “The Doctrine of an Inspired Constitution,” ilo By the Hands of Wise Men, 1–28.

  5. United States Constitution, amendment 10.

  6. Lale United States Constitution, article 6.

  7. Lale Laajrak in Tōmak ko 1:12.

  8. Lale Katak im Bujen Ko 82:10.

  9. Lale David B. Magleby, “The Necessity of Political Parties and the Importance of Compromise,” BYU Studies, vol. 54, no. 4 (2015), 7–23.