Kwōn Jab Mijak, Kwōn Tōmak Wōt!

Ennaan eo aō enaaj iookļo̧k armej in Kabun̄ in, meļeļein aolep ro jon̄an rūttoier Būreejtōn Russell M. Nelson ak dikļo̧k. Ijjab kijon̄ kōjerbal pija, ak ikijerjer in kwaļo̧k menin.

Pija

Leta jān Marin Arnold

En̄in cri de coeur ej itok jān m̧ōtta Marin Arnold ralitōk an iiō, kar je ke ekar jiljilimjuon an iiō. Inaaj ukōt jeje in an n̄an kom̧:

Ekwe, Marin, katak eo ij tin kwaļo̧ke ijjab pere ke enaaj kainepataik eok. Ak ke kwaar jejeļo̧k n̄an bisop eo am̧ im ellotaan, eaorōk bwe kwaar ba n̄an e etan in “Kearon. Elder Patrick Kearon.”

Enan̄in ruo iiō in an ajedeed in nan̄inmej in pedjaake laļin ad, im ilo an ajedeed in nan̄inmej in kar kōpojrak eiten aolep men ko jej kōm̧m̧ani ilo ad ippān doon, em̧ool, em̧ool, ekar jab kōpojrak jorrāān, kakkure, im kipel im nana ko an kien—lowa ak likin. Āinwōt n̄e men kein rekar jab bwe, jej jelm̧ae wōt anjiwiwi im apan̄ ko raitok kitier ikkijeen m̧anit im iiaio ak ippān doon ko, em̧akūt jān apan̄ ilo jāān im jeraam̧m̧an an juon laļ n̄an kakkure ko an jukjukin pād n̄an jum̧ae im kakkure doon kōn dike armej kōn kilier.

Anjiwiwi ko an mour emaron̄ menin kabwereer n̄an jodikdik ro ilubwiljid, ro im jej reilo̧k n̄an er kōn kōjatdikdik im itok limo kōn mour ko ad ilju im jekļaj. Em̧ōj kar ba bwe “kajoor eo an jodikdik ro ej kajoor ilo aolepen laļin. Ro … rūm̧m̧an ded … rej mej ko an ilju im … jekļaj eo ad.”² Em̧ool, jej lōke ajri ro nejid me pā ko kōn mejen kajjik eo an Kabun̄ in naaj bōk jikin.

Ilo jekjek ko ad, emeļeļe bwe rūm̧m̧an ded ro eļapļo̧k aer aepādpād ļo̧k jen kar m̧okta. Dr. Laurie Santos, juon rūkaki etijem̧ļo̧k ilo Yale University, ekar ejaake juon kūlaaj ņa etan Psychology and the Good Life. “Iiō eo kein kajuon an kūlaaj in kar kōm̧m̧an, enan̄in [juon jimettan in [aolepen] undergraduate rijikuuļ ro rekar deļo̧n̄e ak enroll.”³ Enan̄in 64 milien in armej rekar loļo̧k podcast eo an. Jeje kōn menin eaorōk, juon rijeje nuuj ekar kile ewi jon̄an an kōmetak n̄an lo ro rem̧m̧an, rijikuuļ ro rem̧m̧an ded—im rūtto ro—eļap aer “kappukot men ko raar jerwani” ak, jorrāān, im jan̄nuwaade men ko ejjan̄in kar wōr ippāer ak būki.⁴

Akweļap eo aō rainin n̄an jodikdik ro nejid, kom̧ ro jinen im jemen im rūtto ro rej kōkapilōklōk er, ej n̄an jipan̄ eok pukot m̧ōņōņō im kam̧m̧oolol kōn men ko rem̧m̧an im m̧ōņōņō eo em̧ōj ad kar bōke jān menin letok otemjej em̧m̧an jān riletok eo.⁵ Aaet em̧ool elōn̄ ilo laļin rej kappukot uwaak ko rem̧wūlaļ kōn men ko an jetōb, jej aikuj uwaak kōn “nuuj eo em̧m̧an”⁶ kōn gospel eo an Jisōs Kraist. Kabun̄ eo an Jisōs Kraist im Armej ro Rekwojarjar ilo Raan Ko Āliktata, eo ej jurake aorōkin mijen im ennaan eo an Rilo̧mo̧o̧r eo an laļ in, ej letok wāween eo eaorōk im ej n̄an indeeo jim̧or lo em̧m̧an im kōm̧m̧an em̧m̧an ilo tōre in aikuji.

Būreejtōn Russell M. Nelson ekar ba bwe epepen in “eļapļo̧k an kajoor [n̄an em̧m̧an] ilo laļin jān jabdewōt epepen.”⁷ Kōj, aolep armej, jej aikuj “al [kake] al in iakwe em̧ool in pinmuur,”⁸ ak ebōk ekkatak—“mour āinwōr rikaļoor,” n̄e kwonaaj—kain rikōjparok eo ņae m̧wiļ ko renana im imminene ko renana me renaaj kaņōk likļo̧k ilo ad kajjieon̄ al kōn al in lo̧m̧o̧o̧r indeeo.

Men̄e jej jutak “ilo iaļ eo juon emeram ļo̧k,”⁹ jemaron̄ jibadōkļo̧k armej eo ej kappukot men ko renana ilo men otemjeļo̧k. Kwojeļā mato eo an: “Aolep iien ej nana m̧oktata jān an lukkuun nana ļo̧k.” Ej juon men enana, im kabūrom̧ōjm̧ōj! Aaet, jet iien jemaron̄ etal jen ijo jej pād ie, ak jen jeļā ke jeban etal jen wōn kōj—ajri ro nejin Anij eo emour ej iakwe kōj, eo ej aolep iien pojak in jeo̧rļo̧k ad bōd, eo im eban, erļo̧k jān kōj. Kom̧ij ajri ro Nejin raorōk. Kwoj eo Nejin, eo im E ekar letok rikanaan ro im kallim̧ur ko, menin letok ko an jetōb im revelesōn, kabwilōn̄lōn̄ ko im ennaan ko, im enjeļ ro ilo turājet ko jim̧or ilo ron̄ōļ eo.¹⁰

E ekar lewaj n̄an eok juon kabun̄ n̄an kōkajoorļo̧k baam̧le ko ilo mour in im liāpe er ippān doon n̄an indeeo. Ej letok elōn̄ļo̧k jān 31,000 ward im branch ko ijo armej ro rej kuk ippān doon im al im jitlo̧k im jar kōn doon im leļo̧k jipan̄ n̄an ro rijeram̧ōļ. En̄in ej ijo ej waļo̧k etan aolep armej, n̄an lale, im n̄an jerbal in karejar n̄ane, im ijo ro m̧ōttaer im ro rituruier rej baļōntier n̄an jipan̄ doon ilo kūr ko me reļļap im reddik. Rūm̧m̧an ded ro—im ripālele ro rōrūtto barāinwōt—elōn̄ taujin rūm̧m̧an ded ro rej jerbali mijen ko kōn jāān ko aer make rejjab kāālet ijo renaaj jerbal ie, im membōr ro rūm̧m̧an ded im ro rōrūtto rej ilo̧k n̄an tampeļ ko n̄an kōm̧m̧ani kain̄i ko rekkar n̄an liāpe baam̧le ko indeeo—juon em̧akūt epen ilo juon laļ ejenolo̧k ak juon wōt ilo jibadbad. Errein jejjo̧ iaan unleplep ko jej leļo̧k kōn “kōjatdikdik eo ej [ilowaad].”¹¹

Aaet, ilo tōre in ad, elōn̄ men ko reppen elōn̄ rijilōk ro an Jisōs Kraist rej iooni. Ritōl ro an Kabun̄ in An rej lukkuun leļo̧k mour ko aer n̄an kappukot tōl an Irooj n̄an dipuk apan̄ kein. N̄e elōn̄ rejjab errā jen en̄jake eo an aolep armej, bōlen rej bōk m̧ōttan dōbwāāl eo an Jisōs ke ekar ba jen bōk iood n̄an maron̄ ļoor E.¹² Emaron̄ kōnke ewōr raan ko reppen im iien ko reppen me Anij ekar kallim̧ur ke E enaaj ilo̧k, juon jurōn kōdo̧ im juon jurōn kijeek ilo bon̄, tōl rikanaan ro, leļo̧k juon aen, kōppeļļo̧k juon iaļ eaidik ijo ej tōlļo̧k iaļ eo erānin̄, im ilōn̄in men otemjej ej letok n̄an kōj kajoor n̄an kōjem̧ļo̧k iaļ eo.¹³

Kōn menin jouj, jouj, pād wōt ilo kejota in men̄e kwojjab jeļā. Dāpdep ilo meram eo An im kotak am meram n̄an jerbal in.¹⁴ Ejim̧we epād ippān Būraimere: Jisōs ej lukkuun “[kōņaan kwe] n̄an juon sunbeam.”¹⁵

Ke Jairus ritōl eo an riJu ro ekar akweļap n̄an Jisōs n̄an kōmour leddik eo nejin 12 an iiō, eo ekar mej ilo m̧weeo, jarlepju eo rekar to aer kōttar an Rilo̧mo̧o̧r itok jon̄an juon iaan rijerbal ro ekar itok im ba menin n̄an jemen, “Ledik eo nejim̧ e mej; kwōn jab kōṃade Ri Kaki ṇe.”

“A ke Jisōs ej ron̄jake, E uwaak e, Kwōn jab mijak, kwōn tōmak wōt, im enaaj mour.”¹⁶

Im liin ekar mour. Im barāinwōt kwōnaaj. “Kwōn jab mijak: kwōn tōmak wōt.”

Kōnke kajjojo iaami ijin raorōk ippān Anij im n̄an Kabun̄ in, ij kiil ennaan in kanaan in eaorōk. Mokta jen am̧ kar bōk menin letok eo an Jetōb Kwojarjar, ekar wōr Meram in Kraist ippam̧ likūti ilo jetōb eo am̧,¹⁷ bwe “meram eo ej ilo aolep men, … eo ej leļo̧k mour n̄an aolep men ko otemjeļo̧k,”¹⁸ im ej im̧we n̄an em̧m̧an otemjeļo̧k ilo būruwōn aolep armej me rekar mour im renaaj mour. Meram in kar lewaj n̄an kōjparok eok im katakin eok. Juon iaan ennaan ko raorōktata ej bwe mour ej menin letok eo eaorōktata, juon menin letok eo jej bōk mour indeeo wōt jān Pinmuur eo an Irooj Jisōs Kraist. Āinwōt Meram im Mour an Laļ,¹⁹ Nejin Anij Emake Wōt ekar itok n̄an letok n̄an kōj mour n̄an ioon mej.

Jej aikuj lukkuun leļo̧k kōj make n̄an menin letok eo an mour im n̄an jipan̄ ro rej pād ilo kauwōtata jen aer ebweer jen menin letok in ekwojarjar. Ritōl ro, rikakpilōklōk ro, ro m̧ōttad, baam̧le—lale kōkaļļe ko an aer in kōmālij, ebbweer, ak jabdewōt men n̄an kōmetak. Leļo̧k jipan̄. Ron̄jake. Kōm̧m̧an jabdewōt menin jipan̄ rekkar.

N̄an jabdewōt jodikdik ro nejid jekane rej ioon apan̄, jekdo̧o̧n n̄ūrbōktak ko ak apan̄ ko, mej ilo aer make bōk mour ko aer ejjab uwaak eo ekkar. Eban joļo̧k metak eo kwoj en̄jake ak men eo kwoj ļōmņake ekar waļo̧k. Ilo juon laļ eo eļap aikuj aolep meram ko remaron̄ tōpari, jouj jab kowaane meram eo indeeo an Anij likūti ilo jetōb eo am̧ m̧okta jān an kar ejaak laļ in. Kōnono n̄an jabdewōt. Kajjitōk kōn jipan̄. Jab kakkure juon mour me Kraist ekar aje mour eo An n̄an kōjparoke. Komaron̄ anjo̧ ioon apan̄ ko an mour in kōnke jenaaj jipan̄ kom̧ kotaki. Kokajoor jen am̧ ļōmņake. Jipan̄ ej pād, jān ro jet im eļaptata jān Anij. Rej iakwe eok im kaorōk im eļap aikuji eok. Kōm̧ij aikuj eok! “Kwōn jab mijak, kwōn tōmak wōt!.”

Jabdewōt eo ej ioon jekjek ko eļapļo̧k jen ebbweer jen kwe im n̄a naaj lam̧ōj: “Bun̄m̧aanļo̧k [ro m̧ōtta rejitenbōro]. Peran, … wōnm̧aanļo̧k, wōnm̧aanļo̧k n̄an anjo̧! Būruōmi ren lan̄lōn̄, im m̧ōņōņō otem m̧ōņōņō.”²⁰ Jej m̧ōņōņō kaki. Jej ippān doon, im jej Ippān. Jab kōwaan kōm bwe ewōr iien n̄an jipan̄ eok, ij akweļap, ilo āt eo im ekwojarjar etan Irooj Jisōs Kraist, ad Maajta, amen.